Posodobitev: 28. februar 2011

Zakaj je potreben spletni vodnik po slovenski znanstveni fantastiki?

V Sloveniji je znanstvenofantastično obarvana dejavnost precej živahnejša, kot se zdi, čeprav v sporadičnih izbruhih. Društva se rojevajo in razpadajo, založbe nastajajo in spet potihnejo, avtorji najrazličnejših generacij, ozadij in literarne kilometrine se že dobro stoletje in pol preizkušajo v tem žanru. Kljub temu pri preučevanju virov in v pogovorih z najbolj vztrajnimi vedno znova naletimo na iste dejavnike, ki otežkočajo spontani razcvet scene. Najpogosteje se omenja majhnost slovensko govorečega trga, zaradi katere se ni moč profesionalno specializirati za pisanje ZFF, in ki ima posledice za vse od založbe do končnega člena, bralca, saj vpliva na pogostost, kakovost, naklado, razkošnost, promocijo in distribucijo izdaj. Mnogi zaznavajo tudi premalo spoštljiv odnos do slovenske avtorske besede, sploh v sodobni globalizirani informacijski družbi, ki ponuja neizčrpno zalogo za konzumpcijo enostavnejših (pop)kulturnih dobrin, predvsem generacijam, ki so odrasle z angleščino.

Zadnje čase opažamo vnovični porast zanimanja za ZFF, ki je sicer bolj površne in manj ustvarjalne narave kot v osemdesetih prejšnjega stoletja, ko je društvena sfera kar brbotala od dejavnosti. Sveži ljubitelji praviloma najprej zaznajo mainstreamovske filme in v manjši meri literaturo, ki v glavnem vzgajata pasivne potrošnike poenostavljenih pripovedi. Manjši del, ki se mobilizira, deluje v ljubiteljskih okvirih in si le izjemoma poišče lasten avtorski izraz. Tudi ta je pogosto zaznamovan s predhodno konzumiranimi vsebinami, že na ravni osiromašenega besedišča in angleške stavčne strukture, predvsem pa tematsko, zaradi česar se literatura zanaša na prevečkrat prežvečene motive. Seveda gre za globalni, ne le slovenski trend. Specifika z naših koncev je prej ta, da si raje zapomnimo napake, kot da bi slavili in nadgrajevali številne pretekle uspehe; da raje branimo preostanek svojega teritorija, kot da bi ga obogatili v sodelovanju z drugimi.

Kljub njenemu obstoju na margini svetovnega žanra trdimo, da je slovenska ZFF v vseh svojih izraznih oblikah vredna pozornosti. Opozarjamo tako na bogato tradicijo zgodnje pustolovske, (anti)utopične in trše ZF kot na pogumno eksperimentiranje v sodobnejših podžanrih mehke ZF. Posebej smo ponosni na zanjo značilno družbeno relevantnost ter kritičen, domiseln in duhovit pogled na aktualne razmere. Ob pregledu bibliografije odkrijemo literarne klasike, ki so (vede ali nevede, pionirsko) zelo uspešno ustvarjali v tem žanru, avtorje z različnih poklicnih področij, ki so svoje teme vešče vpletli v ZFF fikcijo (robotika, ekologija, politika, vprašanja spolne, etnične idr. identitet ...), seveda pa tudi pošteno mero dobronamernih, a včasih okornih entuziastov in svežih avtorjev, ki se še oblikujejo.

Namen tega vodnika ni vrednotenje del, ki je skupnost tako pogosto privedlo v konflikt, temveč predstavitev celotnega razpona, količine in raznovrstnosti tega ljubega nam žanra. To seveda še zdaleč ni prvi primer sistematiziranja slovenske ZFF produkcije. Izkušeni teoretiki, kakršni so Drago Bajt, Boris Grabnar, Branko Gradišnik, Žiga Leskovšek idr., so spisali že marsikateri analitični prispevek bistvenega pomena, društva so organizirala številne dogodke z bogatim programom in izdala marsikatero publikacijo. V zadnjem času razvite tehnologije omogočajo, da te in druge tematske prispevke iz najrazličnejših medijev zbiramo ter jih sintetizirane, enostavno dostopne in redno ažurirane ponujamo vsem zainteresiranim – tudi svetovni javnosti v angleščini z namenom večanja prepoznavnosti in analize.

Vodnik je nastal kot preprosta bibliografija, a se je – zaenkrat – razširil še na popis del v drugih medijih, prevodov v tuje jezike, slovenskih prevajalcev ZF, analitičnih del, ključnih dogodkov in definicij žanra. Nekaj uredniške svobode si dovolimo le v novicah, kjer se kaže preferenca za sociološko in psihološko obarvane, subverzivne in rahlo didaktične oblike ZFF. Tako iz želje, da bi projekt vsaj preko izpostavljenih tem deloval kot žanrski uravnalec z osredotočanjem na inovativne, spregledane in neupravičeno negativno obravnavane subjekte, teme in motive v ZFF. Seveda navedemo vse nove žanrske izdaje in dogodke, za katere izvemo.

Žanrska umestitev

Ime Vodnik po ZF ostaja zavoljo prepoznavnosti iz časov, ko je zajemal izključno znanstveno fantastiko. Pridružujemo se stališču, da mora prava ZF izpolnjevati določene kriterije, in rečemo z urednikom kultnega Siriusa, Borivojem Jurkovićem, ki ga leta 1979 ni navdušila prejeta bera amaterskih zgodb:

No, tu smo: daleč od znanstvene fantastike. Takšna je večina vaših zgodb! Zatavali ste v okultizem, mistiko, ufologijo, dänikenščino (in celo urigellerščino!), v Staro, Novo in ne vem katero zavezo še, v črno, belo in drap magijo, v propagiranje spiritualizma in spiritizma (!), v satanizem, profetizem in didaktiko, v superherojščino – in poleg tega še v naivno, šablonsko tolmačenje vsega tega. Škoda, škoda ... Toliko truda, celo zelo pismenih sestavkov ... morda celo originalnih, toda premalo samosvojih.

Tako načeloma, v praksi pa zaradi majhnosti slovenske scene in mešanja žanrskih prvin vseeno popisujemo tudi druge podžanre spekulativne fikcije, vendar selektivno (grozljiva fikcija, denimo, sodi sem samo, če vsebuje fantastične elemente, ne le brezumnega nasilja), ter ZFF s primesmi drugih žanrov, denimo pustolovskega romana, parodije itd.