Komentarji, popravki, dopolnitve – PIŠITE!
Novice in javno izražanje podpore žanru.
Galerija naslovnic slovenske ZFF literature.
Izbor slovenskih in tujih ZFF video vsebin.
Kakovostnejši in prek YT nedostopni posnetki
Readercon
Konferenca imaginativne literature (ZF/F/H/izmuzljivi "slipstream")
Science Fiction Museum and Hall of Fame
Spletno domovanje seattleskega muzeja znanstvene fantastike. "Večina muzejev vam lahko pokaže zgodovino – le en vas odpelje v prihodnost."
The Locus Index to Science Fiction Awards
Seznam ZF nagrad, njihova zgodovina, nagrajenci po letih itd.
Science Fiction Awards Watch
Blog, ki poroča o podelitvah nagrad in postopkih za njimi.
The Hugo Awards
WSFS, svetovno združenje za znanstveno fantastiko, letno prireja Worldcon in že od leta 1955 podeljuje nagrade Hugo, ki veljajo za najprestižnejše v tem žanru.
The Nebula Awards
Nagrade, ki jih za najboljša ZFF besedila vsako leto podeli združenje Science Fiction & Fantasy Writers of America. Poleg Nebule (od 1965) SFWA podeljuje tudi Damon Knight Memorial Grand Master Award za življenjsko delo (od 1975, preimenovano 2002), Andre Norton Award za najboljšo mladinsko ZFF (od 2006), Bradbury Award za najboljšo dramsko uprizoritev, Solstice Award za pomembnost za področje ZF (od 2008) in častno nagrado Authors Emeriti starejšim vplivnim pisateljem (od 1995).
Arthur C. Clarke Award
Glavna britanska nagrada za znanstvenofantastično literaturo.
Animateka
Mednarodni festival animiranega filma, decembra v ljubljanskem Kinodvoru in Kinoteki ter nato tudi v Mariboru.
European Fantastic Film Festivals Federation
Evropska federacija festivalov fantastičnega filma
Grossmanov festival fantastičnega filma in vina
Ljutomer, Slovenija; julij
Amsterdam Fantastic Film Festival
Nizozemska, april
Brussels International Fantastic Film Festival
Belgija, april
Neuchâtel International Fantastic Film Festival
Švica, julij
Espoo Ciné International Film Festival
Finska, avgust
Strasbourg European Fantastic Film Festival
Francija, september
Lund International Fantastic Film Festival
Švedska, september – oktober
International Sitges Fantastic Film Festival
Španija, oktober
International Science Fiction Festival, Trieste
Italija, november
Leeds International Film Festival
Združeno kraljestvo, november
Riga International Fantasy Film Festival
Latvija, februar – marec
The Fantastic Film Festival of the University of Málaga
Španija, november
Utopiales – the Nantes International Science-Fiction Festival
Francija, november
Fantasia International Film Festival
Kanada, julij
PiFan: Puchon International Fantastic Film Festival
Južna Koreja, julij
Fantastic Fest, Austin
ZDA, september
FILM4 FrightFest – the UK's Leading fantasy & horror film festival, London
Združeno kraljestvo, avgust
Horror and Fantasy Film Festival, San Sebastian
Španija, oktober – november
Glossary of Science Fiction Ideas and Inventions
Slovar ZF izumov; trenutno so v bazi 1904 od leta 1880 naprej.
FanSpeak Dictionary
Slovar FanSpeaka, žargona ljubiteljev ZF.
Uchronia: The Alternate History List
"Kaj pa če?" Raziskovanje alternativne zgodovine, drugačnih rezultatov dejanj in dogodkov, ki bi pripeljali do različnih posledic.
How to destroy the Earth
Kako uničiti Zemljo in zakaj so običajne grožnje zločincev v akcijskih filmih larifari.
The Time Traveller Convention – May 7, 2005
Konvencija popotnikov skozi čas, ki je predvidevala, da je dejansko potrebna le ena sama, saj se lahko popotniki iz vseh obdobij zberejo na določenem kraju v določenem trenutku in se vrnejo, kolikorkrat želijo. Identificirali niso nobenega časovnega popotnika, a to po mnenju organizatorjev ne izključuje možnosti prisotnosti opazovalcev iz drugih obdobij.
Retro Future
Retro Future raziskuje futuristične koncepte in izume ZF, ki bi nam morali do leta 2000 temeljito spremeniti življenje, pa se niso udejanjili.
Space Food Sticks and Astronaut Food
Sladki prigrizki, narejeni po vzoru hrane pravih astronavtov, so bili veliki hit v času prvih potovanj v vesolje. Sedaj so po dvajsetih letih ponovno v prodaji ž po internetu.
EPIC 2014
Projekcija bližnje medijske prihodnosti v skladu z današnjimi trendi ...
SETI@home: Search for Extraterrestrial Intelligence at home
SETI Classic
Naložite si brezplačen program za analizo radijskih teleskopskih podatkov in sodelujte v projektu iskanja nezemeljske inteligence, SETI@home. Če ste skeptični, imate zdaj vsaj čeden ohranjevalnik zaslona :)
Mars Unearthed
Mars Unearthed ponuja fotografije, primerjave, animacije, stereoskopske prikaze itd., ustvarjene na osnovi posnetkov Mars Orbiter Camere na Mars Global Surveyorju ter tistih na krovu Spirita in Opportunityja.
NASA
NASA (National Aeronautics and Space Administration) nas obvešča o tistih kotičkih našega vesolja, do katerih sami (še?) ne moremo.
HubbleSite Gallery
Posnetki s Hubblovih potovanj, nekateri tako neverjetni, kot da se je nekdo igral v Photoshopu.
Posodobitev: 26. julij 2011
Kronologija je po novem oblikovana tako, da omogoča primerjavo med dogajanjem na slovenski in svetovni ZFF sceni; seveda je poudarek na prvi, pomembni mednarodni mejniki so navedeni za orientacijo. Zavoljo preglednosti je organizacijska dejavnost barvno ločena od izidov ZFF leposlovja. Podrobnosti o navedenih slovenskih umetniških in analitičnih vsebinah najdete na drugih podstraneh Vodnika. Marsikaj še manjka, zato se priporočam za izpuščene pomembne podatke ali popravke na vodnik.zf (at) gmail.com.
19. stoletje |
|
|---|---|
V Sloveniji |
V okolici in po svetu |
| 1818: Literatura: eden najzgodnejših, če ne prvi ZF roman Frankenstein (Mary Shelley). | |
| 1845: Literatura: narativna pesem z nadnaravnimi elementi The Raven (Krokar) (Edgar Allan Poe). | |
| SLOVENSKA ZF (do dvajsetih 20. stoletja): po Bajtu v tem obdobju prevladujejo klasična utopična dela, včasih z antiutopičnimi motivi, ki se pogosto mešajo s satiro in fantastiko. | ZF PO SVETU (pozno 19. stoletje): razvija se evropska veja prave ZF kot znanstvena romanca, v zadnjih desetletjih pa tudi ameriška proto-ZF. |
| 1851: Literatura: prvo slovensko utopično in ZF delo Mikromega v dijaškem glasilu Slavija (Simon Jenko). | |
| 1864: Literatura: Voyage au centre de la Terre (Potovanje v sredino Zemlje) (Jules Verne). | |
| 1865: Literatura: De la Terre à la Lune (Potovanje na Luno) (Jules Verne). | |
| 1869: Literatura: Vingt mille lieues sous les mers (20.000 milj pod morjem) (Jules Verne). | |
| 1871: Literatura: prva tiskana ZF/utopična knjiga Dijak v Luni: satirična noveleta (H. G. oz. Andrej Volkar). | |
| 1872: Literatura: Erewhon (Samuel Butler). | |
| 1878: Literatura: zgodnjeutopična Deveta dežela (Josip Stritar). | |
| 1884: Literatura: antiutopična Indija Komandija (Anton Mahnič) kot odgovor na Stritarjevo Deveto deželo. | |
| 1888: Literatura: utopično Razodetje (Janez Trdina). | 1888: Literatura: utopični Looking Backward (Edward Bellamy). |
| 1891: Literatura: 4000: času primerna povest iz prihodnjih dob: po vzorih dr. Ničmaha napisal dr. Nevesekdo (Ivan Tavčar) kot parodija na Mahničevo Indijo Komandijo. | |
| 1892: Literatura: Arheološko predavanje leta 5000 (Ivan Toporiš). | |
| 1893: Literatura: utopična Pantheon (Josip Jaklič) in Pogubni malik sveta (Simon Šubic). 1893: Literatura: utopični Abadon (Janez Mencinger). |
|
| 1895: Literatura: The Time Machine (Časovni stroj) (H. G. Wells). | |
| 1897: Literatura: The Invisible Man (Nevidni človek) (H. G. Wells). | |
| 1898: Literatura: The War of the Worlds (Vojna svetov) (H. G. Wells). | |
20. stoletje |
|
V Sloveniji |
V okolici in po svetu |
| 1905: Literatura: prva feministična ZF zgodba Sultana's Dream (Roquia Sakhawat Hussain). | |
| 1914: Literatura: Pertinčarjevo pomlajenje: sanjska povest (Etbin Kristan). | |
| SLOVENSKA ZF (dvajseta in trideseta): po Bajtu v tem obdobju prevladuje poljudnoznanstveni roman v stilu Julesa Verna. | ZF PO SVETU (dvajseta in trideseta): evropski modernizem: z ZF nepovezani pisci na nove načine preučujejo čas, prostor, tehnologijo in odtujitev. Vzporedno se pojavi antiutopični roman. Ameriška ZF se razvija kot samostojen žanr skozi šund revije (pulp fiction). |
| 1920: Literatura: antiutopija Mi (Jevgenij Zamjatin). | |
| 1921: Gledališče: premiera češke ZF igre R.U.R.: Rossum's Universal Robots, ki vpelje izraz »robot« (Karel Čapek). | |
| 1923: Američan Hugo Gernsback začne izdajati Amazing Stories, prvo revijo, posvečeno izključno ZF. | |
| 1926: Literatura: Pasja dlaka! (Damir Feigel). | 1926: Američan J. C. Henneberger začne izdajati Weird Tales, fantastiki posvečen mesečnik. |
| 1927: Film: ekspresionistični ZF Metropolis (Fritz Lang). | |
1929: Literatura: Na skrivnostnih tleh, Faraon v fraku (Damir Feigel). |
1926: Hugo Gernsback začne izdajati Wonder Stories, zatem ko izgubi nadzor nad svojo prvo revijo Amazing Stories. |
| 1930: Literatura: Čudežno oko (Damir Feigle). | 1930: izhajati začne ameriška revija Astounding Stories, kasneje preimenovana v Analog Science Fiction and Fact, še vedno aktivna in tako najdlje izhajajoča ZF revija. |
| 1931: Literatura: Brezen (Damir Feigel), Poslednji dnevi človeka (Angelo Cerkvenik), Potovanje po zvezdi Večernici (Radivoj Rehar). |
1931: Film: Frankenstein po romanu Mary Shelley (James Whale). |
| 1932: po Bajtu to leto Vladimir Bartol prvi uporabi izraz »znanstvena fantastika« v članku o Edgarju Allanu Poeju. 1932: Literatura: Kolumb (Damir Feigel). |
1932: Literatura: Brave New World (Krasni novi svet) (Aldous Huxley). |
| 1933: Literatura: Čarovnik brez dovoljenja (Damir Feigel). | |
| 1934: Literatura: Dejanje (Vladimir Levstik). | |
| 1935: Literatura: Al Araf (Vladimir Bartol), Okoli sveta/8 (Damir Feigel), Temna zvezda (Pavel Brežnik). | |
| 1935: Literatura: Marsove skrivnosti (P. Ripson oz. Pavel Brežnik). | |
| 1937: Literatura: mladinski fantastični The Hobbit (Hobit) (J. R. R. Tolkien). | |
| 1938: Literatura: Alamut (Vladimir Bartol) in Izum (Metod Jenko in Viktor Hassl). | 1938: Radio: radijska drama The War of the Worlds (Vojna svetov), ki povzroči splošno paniko (Orson Welles po romanu H. G. Wellsa). |
| 1939: Literatura: Supervitalin (Damir Feigel), Nadčlovek Anton Novačan). | |
| ZF PO SVETU (štiridesesta in petdeseta): t.i. zlata doba, tekom katere ZF začne dobivati status resnega leposlovja. Nanjo vplivajo modernistična dekonstrukcija in dadaizem beatnikov. Nova literarna dela, tehnološki napredek in želja javnosti po njegovi upodobitvi omogočijo razvoj ZF filma in televizije v petdesetih. | |
| 1942: Literatura: v Astounding Magazine začne izhajati serija kratkih zgodb Foundation, iz katere bo nastalo eno najpomembnejših del moderne ZF istega imena (Isaac Asimov). | |
| 1949: Literatura: antiutopija 1984 (George Orwell). | |
| 1950: Literatura: zbirka kratkih zgodb I, Robot (Jaz,robot) (Isaac Asimov). | |
| 1951: Film: The Day the Earth Stood Still po Batesovi zgodbi Farewell to the Master (Robert Wise). | |
| 1953: po Bajtu to leto Vasja Predan prvi po vojni uporabi izraz »znanstvena fantastika«. | 1953: Literatura: antiutopija Fahrenheit 451 (Ray Bradbury), Childhood's End (Arthur C. Clarke). |
| 1954: Literatura: strip Pot v vesolje (Miki Muster). | 1954: Literatura: prva dva dela epske fantastike The Lord of the Rings (Gospodar prstanov), The Fellowship of the Ring (Bratovščina prstana) in The Two Towers (Stolpa) (J. R. R. Tolkien). |
| 1955: Literatura: Vesolje v akvariju (Matej Bor). | 1955: Literatura: tretji del epske fantastike The Lord of the Rings (Gospodar prstanov), The Return of the King (Kraljeva vrnitev) (J. R. R. Tolkien). |
| 1956: Literatura: strip Čudežni otok (Miki Muster), Potovanje v tisočera mesta (Vitomil Zupan). | |
| 1959: Gledališče: Zvezdica zaspanka: pravljična igra za marionete (Frane Milčinski – Ježek). Literatura: strip Na Luno (Miki Muster), poezija Mozaiki (Gregor Strniša). | 1959: Literatura: kratka zgodba Flowers for Algernon (Rože za Algernona) (Daniel Keyes), The Sirens of Titan (Sirene s Titana) (Kurt Vonnegut), vojaška ZF Starship Troopers (Robert A. Heinlein). |
| SLOVENSKA ZF (od konca petdesetih naprej): po Bajtu se v tem času razvija sodobna ZF z opaznimi elementi space opere. | ZF PO SVETU (od šestdesetih naprej): novi val (predvsem britanski, a tudi ameriški) prinese v ZF eksperimentiranje; nadrealizem, seksualnost, psihološko dramo, antropološke, politične in ekološke teme; t.i. mehko ZF. |
| 1961: Radio: radijska igra Trije v raketi (Leopold Suhodolčan). Literatura: mladinski roman Drejček in trije marsovčki (Vid Pečjak). | 1961: Literatura: Stranger in a Strange Land (Tujec v tuji deželi) (Robert A. Heinlein), Solaris (Stanisław Lem). |
| 1962: Literatura: mladinska Drama v vesolju (Branka Damjanić). | 1962: Literatura: The Man in the High Castle (Philip K. Dick). |
| 1963: Literatura: poezija Odisej (Gregor Strniša). | 1963: Literatura: Cat's Cradle (Mačja zibka) (Kurt Vonnegut), La planète des singes (Planet opic) (Pierre Boulle). |
| 1964: Literatura: Charlie and the Chocolate Factory (Charlie in tovarna čokolade) (Roald Dahl), zgodba The Word of Unbinding, ki vpelje svet Earthsea (Zemljemorje) (Ursula K. Le Guin). | |
| 1965: Literatura: poezija Zvezde (Gregor Strniša). | 1965: Literatura: Dune (Peščeni planet) (Frank Herbert), ...And Call Me Conrad (Roger Zelazny). |
| 1966: Literatura: The Moon Is a Harsh Mistress (Tujec v tuji deželi) (Robert A. Heinlein). | |
| 1967: izideta Pobegli robot (Vid Pečjak), Natančno tri dni zamude (Branimir Žganjer). | 1967: Literatura: The Master and Margarita (Mojster in Margarita) (Mikhail Bulgakov), Lord of Light (Roger Zelazny). |
| 1968: Literatura: Pregnani iz raja (Franc Puncer). | Film: 2001: A Space Odyssey, posnet po vzporedno nastajajočem romanu Arthurja C. Clarka (Stanley Kubrick); Planet of the Apes (Planet opic) po romanu Pierra Boulleja (Franklin J. Schaffner). Literatura: Do Androids Dream of Electric Sheep? (Philip K. Dick). |
| 1969: Literatura: feministični The Left Hand of Darkness (Leva roka teme) (Ursula K. Le Guin), Slaughterhouse-Five, or The Children's Crusade: A Duty-Dance with Death (Klavnica pet ali Otroška križarska vojna: dolžnostni ples s smrtjo) (Kurt Vonnegut), Ubik (Philip K. Dick). | |
| 1970: Film: fantastični film Oxygen po scenariju Dimitrija Rupla (Matjaž Klopčič). Literatura: Vojna tajna: znanstveno fantastična komedija (Boris Grabnar), Trije konji (Vitomil Zupan). | 1970: Literatura: Ringworld (Larry Niven). |
| 1971: Literatura: strip Obisk iz vesolja / V vesolje in Skok v prihodnost (Miki Muster). | 1971: Film: A Clockwork Orange po romanu Anthonyja Burgessa (Stanley Kubrick). |
| 1972: Literatura: Adam in Eva na planetu starcev (Vid Pečjak), Želod (Gregor Strniša). | 1972: 1. Eurocon (Trst, Italija). Obiskovalec se spominja. 1972: v Zagrebu poteka prvi sejem znanstvene fantastike. 1972: Film: Solaris po Lemovem romanu (Andrej Tarkovski). Literatura: ZF novela Piknik na obočine (Piknik na robu mesta) (Arkadij in Boris Strugacki), roman Rendezvous with Rama (Arthur C. Clarke). |
| 1973: Radio: radijska igra Mavrična krila (Gregor Strniša). Literatura: Štiglica (Marjan Tomšič). | 1973: Literatura: Breakfast of Champions, or Goodbye Blue Monday (Zajtrk prvakov ali Zbogom plavi ponedeljek) (Kurt Vonnegut). |
| 1974: Radio: radijska igra Steklenica vode (Gregor Strniša). Literatura: Roboti so med nami (Vid Pečjak), Kosovirja na leteči žlici (Svetlana Makarovič), Veliki čarovnik Ujtata (Vida Brest), Oko: oris transcedentalne logike (Gregor Strniša), Čas v njej rabelj hudi ali kako strašno kaznujejo slovenske pisatelje (Dimitrij Rupel). | 1974: 2. Eurocon (Grenoble, Francija). 1974: Literatura: utopija The Dispossessed (Mož praznih rok) (Ursula K. Le Guin). |
| 1975: Radio: radijska igra Hrup osončja (Tomaž Kralj). Literatura: Kam pa kam, kosovirja? (Svetlana Makarovič), Jajce: slikanica o laži in Škarje: zgodba o času (Gregor Strniša), Avtomoto mravlje (Jože Snoj). | 1975: Literatura: feministični The Female Man (Joanna Russ). |
| 1976: v študentskem naselju v Rožni dolini se oblikuje Sekcija za spekulativno umetnost z Matjažem Šinkovcem na čelu. 1976: Radio: radijska igra za otroke V ozvezdju Postelje (Boris A. Novak). Izide Leteči krožnik (Smiljan Rozman). |
4. februar 1976: Astronautički i raketni klub Zagreb ustanovi Sekcijo za SF, prvo pravo ZF društvo v Jugoslaviji, ki se kmalu osamosvoji kot Klub prijatelja ZBiF SFera. 1976: v Zagrebu začne izhajati prva domača ZF revija Sirius. 1976: v Beogradu se pojavi almanah Andromeda, ki izhaja le kratek čas. 1976: 3. Eurocon (Poznań, Poljska). |
| 1977: v Celju ustanovijo Sekcijo za znanstveno fantastiko Konstelacija; deluje v Mladinskem klubu. 1977: Sekcija za spekulativno umetnost izda prvo od šestih številk Občasnika. 1977: Literatura: Čas (Branko Gradišnik), Votlina ali noč med novoslovenskimi polharji (Miha Remec), Stopinje po zraku in kako sta jih odkrila Naočnik in Očalnik, mojstra med detektivi (Leopold Suhodolčan). |
1977: v Zagrebu vzporedno potekata drugi sejem znanstvene fantastike in prva domača konvencija YUcon; organizira jo društvo SFera. 1977: Film: prvi del epske space opere Star Wars: Episode IV – A New Hope (Vojna zvezd) (George Lucas). Literatura: A Scanner Darkly (Philip K. Dick). |
| januar 1978: Nedeljski dnevnik začne objavljati rubriko »Skok v tretje tisočletje« z avtorsko ZF, ki bo bralcem predstavila številne obetavne mlade pisce (med njimi so Marjan Tomšič, Miroslav Slana, Franci Cerar, Zvone Jirasek, Denis Rakuša, Matjaž Šinkovec, Samo Kuščer in Miran Rotner). 2.–6. oktober 1978: v okviru Elektronskega sejma ljubljanskem Gospodarskem razstavišča je odprta razstava z naslovom »Prvine znanstvene fantastike v delih nekaterih slovenskih umetnikov«. Sodeluje 12 slikarjev in grafikov, med njimi slikarji Darko Slavec, Samo Kovač, Marjan Remec in Franc Curk, grafik Jože Spacal ter fotograf Stane Jagodič. 1978: Literatura: Mavrična krila: izbor slovenskih znanstvenofantastičnih zgodb, Izgubljeni človek (Franc Puncer), Mački v vesolju (Ivan Sivec). |
december 1978: Zagrebški Sirius je s 35.000 bralci četrti najbolj prodajani ZF časopis na svetu (prvi trije so z angleško govorečih področij). 1978: 4. Eurocon (Bruselj, Belgija). |
| 2.–14. april 1979: Igor Gedrih v ljubljanski Pionirski knjižnici organizira razstavo »Svet znanstvene fantastike«, posvečeno slovenski utopiji in novi ZF, pomembnim prevodom, periodiki, literaturi, ki meji na ZF, stripu (Miki Muster in Ivo Antič), otroški ZF umetnosti in posterjih pri nas predvajanih filmov. 28. oktober 1979: ustanovitev ljubljanskega Društva ljubiteljev ZF Nova, katerega člani so Miha Granda (predsednik), Žiga Leskovšek in Miha Remec. 1979: Literatura: Vampir z Gorjancev (Mate Dolenc) |
23.–26. avgust 1979: 37th World Science Fiction Convention (Worldcon), Seacon '79, se odvije v Brightonu v Združenem kraljestvu. 2.–4. december 1979: društvo SFera organizira drugi YUcon, jugoslovansko konvencijo ZF (kasnejši SFeraKon), ki se je udeležijo tudi predstavniki slovenske Sekcije za spekulativno umetnost, Nove in Konstelacije. Matjaž Šinkovec kot predsednik Sekcije predstavi referat o populariziranju ZF v Sloveniji. Predstavnika Nove, Žiga Leskovšek in Borut Slokan, predavata o dejavnosti društva in splošnem položaju ZF pri nas. 1979: Film: Alien (Ridley Scott). Literatura: The Hitchhiker's Guide to the Galaxy (Štoparski vodnik po galaksiji), prvi izmed petih romanov enako imenovane zbirke (Douglas Adams), Kindred (Octavia E. Butler). |
| 1980: Film: televizijska igra Tretje življenje (Vid Pečjak in Boris Grabnar). Literatura: Prepoznavanje ali bele vdove črni čas (Miha Remec), Kam je izginila Ema Lauš (Vid Pečjak), Čas, blaznost in blodnje (Boris Čerin), Aldolfa Hitlerja tretja svetovna vojna in kratki kurz vladanja za začetnike (Miloš Mikeln), Dnevnik Jureta Novaka ali Mladi Krpani potujejo na Luno (Brane Dolinar). | ZF PO SVETU (od osemdesetih naprej): kiberpank preučuje kulturne in politične vplive novih tehnologij. 1980: 5. Eurocon (Stresa, Italija), na katerem je zagrebški Sirius proglašen za najboljši evropski ZF časopis. 1980: Film: Stalker na poglagi ZF novele Piknik na obočine (Piknik na robu mesta) (Arkadij in Boris Strugacki) (Andrej Tarkovski); drugi del epske space opere Star Wars: Episode V – The Empire Strikes Back (Vojna zvezd) (Irvin Kershner). Literatura: The Restaurant at the End of the Universe (Restavracija ob koncu vesolja), drugi izmed petih romanov zbirke The Hitchhiker's Guide to the Galaxy (Štoparski vodnik po galaksiji) (Douglas Adams). |
| 1981: Sekcija za znanstveno fantastiko Konstelacija se preimenuje v Društvo za ljubitelje ZF Konstelacija. 1981: Društvo ljubiteljev ZF Nova izda prvo številko fanzina Nova, ki je kot prvi naprodaj v knjigarnah in kioskih. Skupno bo izšlo sedem številk. 1981: Literatura: Iksion ali beg iz prikazovalnice (Miha Remec), Zemlja zemlja zemlja (Branko Gradišnik). |
28. februarja in 1. marca 1981: društvo SFera organizira YUcon III, tretjo jugoslovansko konvencijo ZF, na kateri podelijo nagrade najboljšim zgodbam, objavljenim leta 1980. Kot najboljši roman je nagrajen Prepoznavanje Mihe Remca. V debati predstavnikov društev sodeluje tudi Žiga Leskovšek. |
| 1982: Literatura: zbirka esejev Ljudje, zvezde, svetovi, vesolja (Drago Bajt), Kuga plastionska (Miha Remec). | 27. in 28. februarja 1982: odvije se četrti YUcon, jugoslovanska konvencija ZF. Prisotni so predstavniki slovenske SSU ŠOLT in Konstelacije; Matjaž Šinkovec govori o morebitnem oblikovanju YUSFO, neformalnega jugoslovanskega koordinacijskega odbora vsej za ZF zainteresiranih institucij in posameznikov. 1982: 6. Eurocon (Mönchengladbach, Zahodna Nemčija). 1982: Film: Blade Runner (Ridley Scott); E.T. the Extra-Terrestrial (Steven Spielberg). Literatura: Life, the Universe and Everything (O življenju, vesolju in sploh vsem), tretji izmed petih romanov zbirke The Hitchhiker's Guide to the Galaxy (Štoparski vodnik po galaksiji) (Douglas Adams). |
| 1983: Sekcija za speklativno umetnost organizira predavanja avtorjev Jamesa Gunna in Johna Brunnerja, ki si tudi ogleda prostore, v katerih bo to leto potekal Eurocon. september 1983: V Siriusu št. 87 izidejo tri nagrajene zgodbe z natečaja za najboljšo ZF zgodbo v slovenskem jeziku leta 1982, ki so ga organizirali in ocenjevali Sekcija za spekulativno umetnost, Društvo ljubiteljev Nova in Tehniška založba Slovenije. Prvo mesto je osvojila Aura Denisa Rakuše, drugo pa si delita Človek pred psom Mihe Remca in Rubberneckers Matjaža Šinkovca. 16.–18. september 1983: 8. Eurocon se odvije v ljubljanskem Cankarjevem domu v okviru festivala ZF Fantazija v soorganizaciji Sekcije za spekulativno umetnost (ŠOLT) in Društva ljubiteljev ZF Nova. Slavnostna gosta sta Brian Aldiss in Vid Pečjak, pokrovitelj pa predsednik republiškega komiteja za kulturo dr. Matjaž Kmecl. Program dogodka, do tedaj največje ZF prireditve v Jugoslaviji, vključuje 18 celovečernih filmov in dodatnih 35 ur ZF na dveh video sistemih, dve gledališki predstavi, dva koncerta, razstavo slik, fotografij in knjig, knjižni večer, predavanja in okrogle mize ter računalniške in namizne igre. Reportaža Darija Dokića v Siriusu omenja nekaj zmede glede razmejitve pristojnosti treh organizatorjev, problematično dajanje prednosti Fantaziji pred Euroconom, skromen obisk gostov iz tujine zaradi prešibke promocije, a nepripravljenost na številčnost domačih gostov (1200 namesto predvidenih 500) ter prepovedi predvajanja nekaterih filmov zaradi pomanjkanja dogovorov z distributerjem. Omenjene težave povzročijo nesoglasja med slovenskimi društvi. 1983: Literatura: Sabi: splet domišljijskih zgodb (Samo Kuščer), zbirka poezije Vesolje (Gregor Strniša). |
4. februar 1983: poteka prvi SFeraKon, ki gosti pisatelja Jamesa Gunna. 1983: Film: tretji del epske space opere Star Wars: Episode VI – Return of the Jedi (Vojna zvezd) (Richard Marquand). Literatura: The Witches (Čarovnice) (Roald Dahl) in prvi roman v obsežni komično fantastični seriji Discworld, The Colour of Magic (Barva magije) (Terry Pratchett). |
| 21.–23. september 1984: »Orwellovo leto 1984«: poteka II. mednarodni festival znanstvene fantastike v ljubljanskem Cankarjevem domu, vzporedno s šestim YUkonom. Program vključuje projekcije filmov, kolokvije, koncerte, gledališki in baletni nastop, radijske igre in multimedijske vsebine. Najavljeni gosti so Bob Shaw, Boris Grabnar in Društvo slovenskih pesnikov in pisateljev. Darije Dokić v Siriusu zapiše, da del sicer pestrega programa ni bil povezan z ZF, marsikateri film pa naj bi bil preveč avantgarden ali premalo kakovosten. Dober vtis je pustil častni gost Ian Watson. Maloštevilnost obiskovalcev iz tujine je po njegovem posledica nekajletnega zamika pri predvajanju vsebin. Tudi po tem festivalu ostanejo zamere med društvi. 1984: Društvo ljubiteljev ZF Nova izda zadnjo, sedmo številko fanzina Nova. 1984: Literatura: Igra in agonija (Bojan Meserko). |
1984: Zagrebški Sirius je znova proglašen za najboljši evropski ZF časopis. V Siriusu je objavljalo precej slovenskih avtorjev, Žiga Leskovšek pa je redno sodeloval kot recenzent. 1984: društvo SFera četrič podeli nagrade SFERA. Med slovenskimi nominiranci so Denis Rakuša (Aura) in Samo Kuščer (Sabi) in Brane Dimitrović za oddajo »Pet minut za znanstveno fantastiko« na Radiu Ljubljana, ki tudi prejme priznanje. 1984: Eurocon (Brighton, Združeno kraljestvo). 1984: Film: The Terminator (James Cameron). Literatura: Neuromancer (Nevromant) (William Gibson), So Long, and Thanks for All the Fish (Zbogom in hvala za vse ribe), četrti izmed petih romanov zbirke The Hitchhiker's Guide to the Galaxy (Štoparski vodnik po galaksiji) (Douglas Adams). |
| 1985: Literatura: Kako je bil rešen svet: izbor znanstvenofantastičnih novel (ur. Bajt), Mana – Časovni zapiski časnikarja Jurija Jereba (Miha Remec). | 1985: Film: ZFF črna komedija Brazil (Terry Gilliam); ZF komedija Back to the Future (Robert Zemeckis). Literatura: Na Poljskem izide zbirka jugoslovanskih ZF zgodb Duhová křídla (vsebuje zgodbe Gregorja Strniše, Veseljka V. Simonoviča, Branka Gradišnika in Vida Pečjaka). Izidejo tudi Ender's Game, prvi roman istoimenske serije (Orson Scott Card), The Handmaid's Tale (Deklina zgodba) (Margaret Atwood), Contact (Stik) (Carl Sagan). |
| 1986: ustanovitev Združenja za propagandiranje znanstvene fantastike v vseh izraznih oblikah – Terra; člani so Drago Bajt, Žiga Leskovšek, Bojan Meserko in Mitja Zupančič. 1. teden oktobra 1986: v ljubljanskem Cankarjevem domu poteka mini ZF konvencija, bienalna prireditev, posvečena videoprojekcijam. 1986: Film: televizijska igra Supervitalin (Damir Feigel in Boris Grabnar). |
21.–23. februar 1986: v Zagrebu vzporedno potekata SFeraKon 86' in YUkon. Kot piše Hrvoje Prćić v Siriusu, je častni gost Sam Lundwall na žalost odpovedal udeležbo, manjkalo je tudi nekaj natečajev in resnih programskih vsebin, a je to odtehtala zagretost udeležencev v neuradnem delu. Pohvali tudi odličen videoprogram, obe razstavi in amatersko gledališko predstavo. Med tokratnimi nominiranimi zgodbami za nagrado SFERA sta Opna in Govoreči stebri našega Mihe Remca, med romani pa tudi njegovo delo Mana. Konvencije so se kljub upočasnjenemu delovanju v tem obdobju udeležili predstavniki ljubljanskih društev. 1986: Eurocon (Zagreb, Jugoslavija). |
| 1987: Literatura: Lovec in Nečista hči (Miha Remec). | 1987: društvo SFera sedmič podeli nagrade SFERA. Med nagrajenci je Miha Remec za zgodbo Pomnik za Evridiko. Žiga Leskovšek kot izvrsten teoretik likovnega in literarnega prejeme priznanje za posebne zasluge na področju populariziranja ZF. 1987: Eurocon (Montpellier, Francija). 1987: Literatura: Dawn, prvi del trilogije Lilith's Brood (Octavia E. Butler). |
| 27.–30. september 1988: v Cankarjevem domu poteka festival Fantastika 88 – pregled znanstvenofantastičnih in fantastičnih filmov. Po različnih ocenah si projekcije povprečno ogleda od 100 do 400 gledalcev. Predsednik DLZF Nove, Miha Granda, podeli priznanja Nova za doprinos k (predvsem slovenski) ZF: Mihi Remcu za pisateljsko delo, Žigi Leskovšku in Dragu Bajtu za kritiko in teorijo ter revijama Superpip in Življenje in tehnika (med prejšnjimi nagrajenci sta tudi Iskra in Samo Kuščer). Nekateri izboru filmov očitajo preveč komike in mladinskih vsebin ter dejstvo, da organizatorji tokrat niso povabili drugih jugoslovanskih društev (razlog naj bi bil termin sredi tedna in skorajšnja večja konvencija v Skopju). 1988: Miha Granda objavi šapirografirani fanzin NOVI-ce, ki vabi k včlanitvi v Novo. 1988: Literatura: Terra almanah: izbor sodobne domače in tuje znanstveno fantastične proze (ur. Leskovšek). |
oktober 1988: v Siriusu izidejo prispevki štirih slovenskih akterjev. Žiga Leskovšek (SF magle u Sloveniji) kara založništvo zaradi vnovičnih izdaj starih prevodov, prevodov skozi več jezikov ali enostavno slabih prevodov namesto sveže kakovostne literature, zaradi česar ZF scena nazaduje. Kot nezrelo označi nepripravljenost slovenskih društev na medsebojno sodelovanje, zadrževanje informacij in njihovo samovšečnost, ki so po njegovem razlogi za beg možganov. Tudi Miha Granda (Što se dogodilo sa slovenskim SF klubovima) društvom očita spanje na lovorikah, a kot opravičljiv razlog navaja pomanjkanje sredstev, ki pesti tudi njegovo Novo. Priznava pomanjkanje dialoga pri soorganizaciji festivalov leta 1983 in 1984, po katerem je zaradi prepirov odšlo več članov (Žiga Leskovšek, Miha Remec idr.) – članstvo, ki je padlo s 100 na 20, se vse redkeje sestaja. Vseeno je optimističen glede organizacije YUkona 88'. Miha Remec (Sjaj i bijeda znanstvene fantastike u Sloveniji) piše o zmotni koncepciji samozadovoljnih slovenskih društev po vzoru anglosaksonskih, saj ne delujejo kot komercialna ali ustvarjalna združenja. Omenja maloštevilnost ljubiteljev in razočaranje nad organizacijo ter zanemarjanjem domačih avtorjev na Fantaziji 83' ter Orwellovem letu 1984. Meni, da zaradi podcenjevanja slovenske literature ni čudno, da se resni avtorji distancirajo od društvene scene in raje prodirajo v mainstream. Samo Kuščer (Mogu li SF klubovi postojati bez svoje misije?) ravno nasprotno piše o pomembni povezovalni vlogi društev. Spregovori tudi o razmerju med znanostjo in umetnostjo v ZF, zaradi katerega ima slednja poslanstvo razsvetljevanja, poučevanja in kritičnega ocenjevanja. Na podlagi pomembnosti širjenja tega poslanstva izpelje zanimivo primerjavo ZF scene z religioznim misijonarstvom. Hrvoje Prćić izpostavi Terra almanah kot najkakovostnejšo jugoslovansko izdajo to leto. november 1988: Prćić v Siriusu po obisku Ljubljane pozitivno ocenjuje delovanje Terre in omenja morebitno reaktiviranje Nove. Spomni tudi na bogato slovensko tradicijo, ki je oblikovala prva jugoslovanska ZF društva, fanzine, kritike. december 1988: Granda meni, da za razkol med avtorji in amaterji ni krivo le nekaj posameznikov, med katerimi naj bi bil tudi sam. Društva težko delujejo brez stalnih prostorov in sredstev, zato so pogosto prijavljena na zasebnih naslovih. Po vzorih iz tujine predlaga, da Nova prevzame funkcijo združevanja ljubiteljev, Terra pa profesionalcev. Sledi več kritičnih odzivov na Grandin prvi prispevek in splošno polemiziranje slovenskih akterjev. 1988: Eurocon (Budimpešta, Madžarska). 1988: Film: Akira (Katsuhiro Otomo). Literatura: Adulthood Rites, drugi del trilogije Lilith's Brood (Octavia E. Butler). |
| 1989: Marjan Skvarča izda prvo, 35-stransko številko fanzina Blodnjak. 1989: Terra za drugim Terra almanahom (od slovenskih avtorjev Remec, Rotner, Resnik, Simonovič, Pečjak, Zlobec, Jirasek) natisne tudi komplet ZF posterjev. 1989: Literatura: Zelena zaveza (Miha Remec), Corpnica Zofka (Svetlana Makarovič), Žalostni virtuoz in druge domišljijske zgodbe (Samo Kuščer), Noč je moja, dan je tvoj: istrske štorije (Marjan Tomšič). |
19.–21. maj 1989: društvo SFera v Zagrebu znova organizira SFeraKon. 1989: Eurocon (San Marino). 1989: Literatura: Imago, tretji del trilogije Lilith's Brood (Octavia E. Butler), prvi fantastični strip v sedem let izhajajoči seriji The Sandman (Neil Gaiman), Hyperion (Dan Simmons). |
| 1990: uredništvo fanzina Blodnjak razpiše nagradni natečaj za izvirne, še neobjavljene zgodbe in novele, ki bodo del nove zbirke slovenske ZF, zmagovalce pa bosta objavila tudi Življenje in tehnika ter Sirius. 1990: Literatura: Fantazija: antologija znanstvene fantastike (ur. Leskovšek in Resnik), Filio ni doma (Berta Bojetu). |
1990: Eurocon (Fayence, Francija). |
| 1991: Literatura: Zapiski odposlanca Zemlje (Miha Remec), Naprej v preteklost (Milan Dekleva), Óštrigéca (Marjan Tomšič), Smaragdno mesto (Marjetka Jeršek). | 1991: Eurocon (Kraków, Poljska). |
| 1992: Literatura: Blodnjak znanstvene fantastike: izbor slovenske znanstvenofantastične in fantastične proze (ur. Meserko in Skvarča), Zrcalo (Frane Tomšič). | 1992: Eurocon (Freudenstadt, Nemčija). 1992: Literatura: Mostly Harmless (Pretežno neškodljiva), zadnji izmed petih romanov zbirke The Hitchhiker's Guide to the Galaxy (Štoparski vodnik po galaksiji) (Douglas Adams). |
| 1993: Literatura: Astralni svetilniki (Miha Remec), Morana (Samo Kuščer), Zrno od frmentona (Marjan Tomšič), Satanova krona (Miha Mazzini), Časovna vrv (Franc Puncer), Satanova mana (Janez Hribar). | 1993: Eurocon (Saint Heller, Jersey). 1993: Film: Jurassic Park po romanu Michaela Crichtona (Steven Spielberg). |
| 1994: Literatura: Wemarus (Franc Puncer), Potop: tretje stoletje kibernetične ere (Frane Tomšič), Vesele zgodbe o vampirjih (Zlata Vokač). | 1994: Eurocon (Timişoara, Romunija). |
| 1995: Literatura: Ptičja hiša (Berta Bojetu), Opna (Franc Puncer), Sanjališče (Bojan Meserko). | 1995: Eurocon (Glasgow, Škotska). |
| 1996: Literatura: Ure Kralja Mina (Bina Štampe Žmavc), Volčje noči (Vlado Žabot), Jessijeve zgodbe (Sieberer, Rok – Kuri). | 1996: Eurocon (Vilnius, Litva). |
| 1997: Literatura: Harmagedon (Tone Perčič), zbirki ZF zgodb Čar iskanja ter Temna stran vesolja (Edo Rodošek). | 1997: Eurocon (Dublin, Irska). 1997: Film: ZF psihološki triler Cube (Kocka) (Vincenzo Natali); animirana zgodovinska fantastika Mononoke-hime (Princess Mononoke) (Hayao Miyazaki). |
| 1998: ustanovitev Slovenskega Tolkienovega društva Gil-galad, ki že od začetka izdaja glasilo Sijoča zvezda. 1998: Literatura: Vizije prihodnosti: zbirka kratkih znanstvenofantastičnih zgodb (ur. Pavlič in Leskovšek), Kmečka idila: zbirka znanstvenofantastičnih in fantastičnih zgodb (Bojan Meserko), Prihod in Sence neznanega (Edo Rodošek), Atlantida (Mihela Ponebšek), Primer Kozmos (Andrej Pogorelc). |
|
| 1999: Eurocon (Dortmund, Nemčija). 1999: Film: prvi del ZF akcijske trilogije The Matrix (Matrica) (Andy in Larry Wachowski). |
|
21. stoletje |
|
V Sloveniji |
V okolici in po svetu |
| 2000: Literatura: Geneza, Nauči me sanjati, Obračun in Spokojni svet (Edo Rodošek), mladinski Poskus (Danila Žorž), Sanjalnica in Smrdljivi planet (Bojan Meserko). | 2000: Eurocon (Gdansk, Poljska). |
| januar 2001: Marjan Skvarča uredi prvo od mnogih številk e-Blodnjaka, elektronske revije za znanstveno fantastiko in fantastiko, naslednika papirnatega Blodnjaka. 2001: Literatura: Iksia ali slovo živostrojnega človeka (Miha Remec), Pravici je zadoščeno in Feniks, mogoče (Edo Rodošek), Nebeško kraljestvo (Franc Bešter). |
25. maj 2001: prvi Dan brisače po Douglasu Adamsu! 2001: Eurocon (Capidava, Romunija). 2001: Film: surrealistični psihološki triler Donnie Darko (Richard Kelly); animirana pustolovska fantastika Sen to Chihiro no Kamikakushi (Spirited Away) (Hayao Miyazaki); The Fellowship of the Ring (Bratovščina prstana), prvi del trilogije The Lord of the Rings (Gospodar prstanov) (Peter Jackson); Harry Potter and the Philosopher's Stone, prvi v seriji (Chris Columbus). |
| 2002: Literatura: Poslednja bitka bogov (Maia Pleiades), Dolgo iskanje (Edo Rodošek), Zgodba Frenka Nissana (Sieberer, Rok – Kuri). | 2002: Eurocon (Chotebor, Češka). 2002: Literatura: fantastično grozljiva Coraline (Neil Gaiman). Film: drugi del ZF akcijske trilogije The Matrix Reloaded (Andy in Larry Wachowski); ZF triler, nadaljevanje Kocke, Cube 2: Hypercube (Kocka 2) (Andrzej Sekuła); The Two Towers (Stolpa), drugi del trilogije The Lord of the Rings (Gospodar prstanov) (Peter Jackson); Harry Potter and the Chamber of Secrets, drugi v seriji (Chris Columbus). |
| 2003: Literatura: Blodnjak znanstvene fantastike 4: zbirka slovenske znanstvene fantastike in fantastike (ur. Meserko), Onstran zaznave in Skoraj enaki (Edo Rodošek), Veter večnosti (Marjan Tomšič). | 2003: Eurocon (Turku, Finska). 2003: Film: tretji del ZF akcijske trilogije The Matrix Revolutions (Andy in Larry Wachowski); The Return of the King (Kraljeva vrnitev), tretji del trilogije The Lord of the Rings (Gospodar prstanov) (Peter Jackson). Literatura: antiutopična ZF Oryx and Crake (Zadnji človek) (Margaret Atwood). |
| 2004: Literatura: Blodnjak znanstvene fantastike 6: izbor slovenske in prevedene znanstvenofantastične proze (ur. Meserko), Slepo sonce (Tomaž Lavrič), Beg med zvezde in Doktor živih in mrtvih (Vid Pečjak), Skrivnost neopazne galaksije (Mladen Tratnjak), Senjalca (Bojan Meserko), Kalius (Urban Klančnik), Hevimetal (Lenart Zajc), Vrnitev iz večnosti: roman o zadnji ljubezni (Milivoj Miki Roš), Svetilničar (Igor Zobavnik), Jantar in Adena in Kresnik (Marinka Slana), Sherryjina zgodba (Sieberer, Rok – Kuri). | 2004: Eurocon (Plovdiv, Bolgarija). 2004: Film: romantična fantastika Eternal Sunshine of the Spotless Mind (Večno sonce brezmadežnega uma) (Michel Gondry); ZF triler Cube Zero, predzgodba Kocke (Ernie Barbarash); Harry Potter and the Prisoner of Azkaban, tretji v seriji (Alfonso Cuarón). |
| 29. november 2005: ustanovitev Prizme, Društva ljubiteljev znanstvene fantastike in fantazije. Bodoči člani so se prvič zbrali 19. maja. 2005: Literatura: Močvara in Neločljiva dvojicaIzkop (Danila Žorž), Potovanje zavesti (Franc Bešter), Potovanje k Leonardi (Janko Lorenci), Nestor: več kot eno življenje (Doris Tudor), Droplja Krt in Geneza (Urban Klančnik), Čez veliko zahodno morje (Martin Vavpotič). |
2005: Eurocon (Glasgow, Škotska). 2005: Film: animirani kratki film 9 (Shane Acker); Harry Potter and the Goblet of Fire, četrti v seriji (Mike Newell). |
| maj 2006: izide zadnja, 67. številka e-Blodnjaka. 2006: Literatura: Iks ali velika samota Noetove barke (Miha Remec), Observatorij 775 (Mladen Tratnjak). |
2006: Eurocon (Kiev, Ukrajina). 2006: Film: antiutopična ZF Children of Men (Alfonso Cuarón). |
| 19. marec 2007: izide prva (formalno ničta) številka Neskončnosti pod imenom Ad Infinitum. 27.–29. april 2007: v Sečovljah poteka prva slovenska konvencija Konfuzija (poročilo v Mladini). Častni gost je Miha Remec. 30. julij 2007: začnejo se prvi Prizmini Dnevi (znanstvene) fantastike v mariborskem Kulturnem inkubatorju. 19. december 2007: Prizma in Kinoteka soorganizirata okroglo mizo z naslovom »Svet, ki prihaja – utopija/antiutopija in njune aplikacije v resničnosti«. Govorci so dr. Alojz Kodre, Nejc Gazvoda in Samo Gabčič. 2007: Literatura: Singularnost: zbirka kratkih fantazijskih in znanstvenofantastičnih zgodb (ur. Klančnik), Aleks in robot Janez ter Zadnji odpor ali Iskanje lepe Helene (Vid Pečjak), Fasunga in Sanjajo tisti, ki preveč spijo (Nejc Gazvoda), Odmev tišine (Edo Rodošek), Pika in hišni robot xy-13 (Ivan Sivec), Generator knjig in Zmajev tempelj (Nataša Vrbančič Kopač), Anor Kath – Pota magov (Samo Petančič), Rheia (Andrej Ivanuša), Vitezi & čarovniki: Indigo otroci (Bojan Ekselenski). |
2007: Eurocon (Kopenhagen, Danska). 2007: Film: Harry Potter and the Order of the Phoenix, peti v seriji (David Yates ). |
| 4.–8. avgust 2008: v mariborskem Kulturnem inkubatorju potekajo drugi Dnevi (znanstvene) fantastike pod okriljem Prizme. 2008: Film: fantastika Vampir z Gorjancev (Vinci Vogue Anžlovar). Literatura: Ostrostrelka ali Romanje v Tibetijo (Miha Remec), Svetlanine pravljice / Svetlana's Fairytales (Svetlana Makarovič), Strašigrad (Edo Rodošek), Otroci nočnih rož (Nataša Sukič), Počitnice na Marsu (Ivan Sivec), Bitka za Erno (Nataša Vrbančič Kopač), Nasvidenje, Veličastni svet (Amadeja M. Ličen), Potovanja (Matjaž Gornik). |
25.–27. april 2008: poteka SFeraKon – jubilejni 30. Dani znanstvene fantastike. Častni gostje so Richard Morgan, Predrag Raos in Jack Williamson. 2008: Eurocon (Moskva, Rusija). 2008: Film: animirana ZF WALL-E (Andrew Stanton). |
| 3. junij 2009: izide (zaenkrat) zadnja, 12. številka Neskončnosti. 2009: Literatura: V petek so sporočili, da bo v nedeljo konec sveta (Nejc Gazvoda), Zapiski o Parasvetu (Marjetka jeršek), Zgodnje zgode godijo (Bojan Meserko), Sence Niverona (Mariša Ogris), Dangober: Spopad pri Opozorilniku (Mara R. Sirako), Iskalci izgubljenih mest: zaklad Triglava (Tim Horvat) in Sedmi svet (Sebastjan Koleša). |
24.–26. april 2009: poteka SFeraKon s častnim gostom R. Scottom Bakerjem. 2009: Eurocon (Fiuggi, Italija). 2009: Film: ZF Moon (Duncan Jones); ZF triler Disctrict 9 (Neill Blomkamp); animirana ZF 9, tokrat celovečerna in v sodelovanju s Timom Burtonom (Shane Acker); epska ZF Avatar (James Cameron); Harry Potter and the Half-Blood Prince, šesti v seriji (David Yates). |
| 2010: Literatura: Svetovi drugih: zgodbe z delavnic skupinskega pisanja feministične in kvirovske znanstvene fantastike (ur. Hvala), Kataklizma: Selenino maščevanje (Vid Pečjak), Molji živijo v prahu (Nataša Sukič), Odlagališče (Vesna Lemaić), Obzidano mesto (Marget Belani). | 23.–25. april 2010: poteka SFeraKon na temo retro ZF, steampunka in space opere. Častna gosta sta Ian McDonald in Milena Benini. 2010: Eurocon (Cieszyn, Poljska in Český Tĕšín, Češka). 2010: Film: prvi del Harry Potter and the Deathly Hallows, sedmi v seriji (David Yates). |
| 17.–19. junija 2011 se lahko odpravite na Eurocon v Stockholm. | |
| 26.–29. april 2012: Eurocon bo potekal v Zagrebu! | |
Vodnik po znanstveni fantastiki je ponujen pod Creative Commons Priznanje avtorstva-Nekomercialno-Brez predelav 3.0 Nedoločeno licenco
©2007–2012 / vodnik.zf (at) gmail.com