Arhiv za leto 2011
<< Nazaj na sveže novice, 2010, 2009

JESENSKE NOVICE ∗ MEDNARODNI DAN DOMORODNIH LJUDSTEV: Reprezentacije v ZFF ∗ KRATKE POLETNE ∗ DAN BRISAČE 2011 ∗ SVETOVNI DAN KNJIGE IN AVTORSKIH PRAVIC 2011: 23. april ∗ SVETOVNI DAN ROMOV 2011: Romi v (znanstveni) fantastiki ∗ APRIL 2011: Dajte no, vsi sodimo knjige tudi po platnicah. ∗ ... MAREC? Je kdo videl marec? ∗ FEBRUAR 2011: Še o angažirani ZF ∗ PREŠERNOV DAN 2011: Nekaj splošnega literarnega fetiša ∗ JANUAR 2011: Neža Maurer kot avtorica ZF poezije? ∗ SREČNO!

---

JESENSKE NOVICE

Tradicionalna prireditev Vrnimo ljudem knjigo pred Magistratom tudi letos; obeležujemo 411. obletnico požiga slovenskih protestantskih knjig.

27. slovenski knjižni sejem poteka v Cankarjevem domu od 23. do 27. novembra. Na programu so zanimiva predavanja o različni izkušnji branja elektronskih in tiskanih besedil, posledični negotovosti v založništvu, slovenskih specifikah; izpostavljamo pogovor z Mikijem Mustrom 24. 11. ob 18.45 v Drugem preddverju, najbolj pa nas veseli napovedana okrogla miza o ZF 26. 11. ob 12.00 v Debatni kavarni:

Antiutopije – znanstvena fantastika v slovenski literaturi (Mladinska knjiga založba): Znanstvena fantastika ima v svetu svoj krog oboževalcev. Kako kaže znanstveni fantastiki slovenskih avtorjev, se kaj razlikuje od svetovnih uspešnic in kaj lahko od nje še pričakujemo? Gosta: Dušan Dim, Lenart Kučič

Dogodek se je sicer izkazal za pogovor o sodobni tehnologiji in prvem ZF romanu Dušana Dima, Oprostite, vaše življenje ne obstaja.

23. novembra ob 20.00 Trubarjeva hiša literature gosti zanimivo okroglo mizo z naslovom Kdo je lahko slovenski pisatelj?, ki se bo ukvarjala z vprašanjem pisanja v slovenščini kljub izzivom trga in želji po enostavnejšem prodiranju v tujino:

V Sloveniji dandanes živi in deluje več kot sto avtorjev, ki ustvarjajo v tujih jezikih. Ta fenomen postavlja pred slovensko javnost in različne institucije, ki financirajo literarno ustvarjalnost, številna vprašanja, predvsem pa terja razmislek o tem, kaj ti književniki prinašajo v slovensko literarno krajino. Predstavljajo morda že fenomen, ki spreminja naravo slovenske literature, in moramo zato njeno definicijo, ki je še vedno vezana na slovenski jezik, prilagoditi? Kdo je torej sodobni slovenski pisatelj?

Ali ste vedeli, da smo 20. novembra praznovali dan slovenskih splošnih knjižnic (58 jih premoremo)? Predstavitveno knjižico s statistiko in javnomnenjsko raziskavo najdete med dokumenti Združenja slovenskih knjižnic. Slaba tretjina članov obišče knjižnico tedensko, nadaljnja slaba tretjina pa mesečno. Skoraj 90 % je osebno zadovoljnih ali zelo zadovoljnih in velika večina meni, da knjižnice razvijajo bralno kulturo in dvigujejo izobrazbeno raven v skupnosti, zaradi česar se strinjajo z javnim financiranjem. Med razlogi neuporabe so starost, bolezen, pomanjkanje časa, kupovanje knjig in zadostnost spletnih virov.
Pa vi, koliko si sposojate knjige – več kot jih kupujete?

31. oktober: Vesel dan reformacije! Zahvaliti se ji imamo za črkopis in normiranje jezika, prvo in številne sledeče knjige v slovenščini, prvo tiskarno, razvoj posvetnega šolstva in prvo posvetno knjižnico. Danes le preživite prijetno urico s knjigo slovenske avtorice ali avtorja – z mislijo na Trubarja, ki je zaslužen za poenotenje jezika:

Kedar ta slovenski jezik se povsod glih inu v eni viži ne govori – drigači govore z dostimi besedami Kranjci, drigači Korošci, drigači Štajerji inu Dolenci ter Bezjaki, drigači Krašovci inu Istrijani, drigači Krovati – obtu smo mi le-tu naše delu v kranjski jezik hoteli postaviti za dosti riči volo, nerveč pak, kir se nom zdi, de ta tih drugih dežel ludi tudi mogo zastopiti. Inu mi nesmo v le-timu našimu obračunu oli tolmačevanu lepih, gladkih, visokih, kunštnih, novih oli neznanih besed iskali, temuč te gmanjske kranjske preproste besede, katere vsaki dobri preprosti Slovenec lehku more zastopiti.

Vse bolj zares gre: tudi naši najljubši ZFF pisatelji in pisateljice podpirajo globalno gibanje Occupy – okupacijo skupnih javnih prostorov in boj proti nepravičnemu družbeno-ekonomskemu sistemu (med drugim Ursula K. Le Guin, Margaret Atwood, Pamela Sargent, William Gibson in Neil Gaiman; poglejte na Occupy Writers). Ste se že pridružili milijonom? Hitro na spletišče in FB skupino slovenskega Gibanja 15o v podporo lokalnim aktivistom!

Uredništvo fanzina Jašubeg en Jered v postavi avtorjev Andreja Ivanuše, Bojana Ekselenskega, Mare R. Sirako in Amedeje M. Ličen je marca ustanovilo Društvo ustvarjalcev spekulativnih umetnosti Zvezdni prah:

Spekulativne umetnosti, kamor sodijo dela s področja znanstvene fantastike, fantazije in hororja ter še katero, so v slovenskem okolju podhranjena in podcenjena. Dobra zgodba v romanu je vedno dobra zgodba, pa naj se dogaja v kameni dobi, v srednjem veku, sedaj ali tri sto let v bodočnosti, na Zemlji ali kjerkoli drugje v Vesolju. Prvi začetki literarnosti človeške vrste so prav izmišljene zgodbe, pravljice, bajke in epi. Vse bi lahko označili kot spekulativno umetnost. Prav to želimo člani društva spremeniti in povečati ugled, veljavo in promocijo piscev, slikarjev, risarjev, filmarjev in ustvarjalcev na drugih področjih človekovega umetniškega izražanja. Zato vabimo vse, ki so aktivni na teh področjih, da se nam pridružijo. Skupaj smo močnejši in prodornejši.

Ob tej priložnosti je JeJ postal uradno glasilo in se preselil na lastno domeno – Drugotnost: virtualni svet znanstvene fantastike, fantazije in drugih dimenzij.

Ivanuša je izdal nov fantastični roman Svetodrev, oba z Ekselenskim pa sta na spletu objavila več novih zgodb in predstavila svoja dela na letošnjem Liburniconu.

Izšel je drugi del trilogije Varuhi skrivnosti Otok vračev avtorice Marget Belani (Mateje Blažič).

Pojavilo se je nekaj novih imen, zaenkrat le s spletnimi objavami kratkih zgodb: Tine Kolenik, Marko Vatovec, Aleš Škerbinek in Miha Pleskovič (JeJ 19), pa tudi nova zgodba Primoža Jenka (Življenje in tehnika, 11/2011).

Več zgoraj omenjenih del je objavil prebujen portal Futurum, spletna zbirka kratkih znanstveno fantastičnih in fantazijskih zgodb ter recenzij.

"Vesoljska komedija na osnovi galaktičnih zvočnih delčkov in črnih lukenj" v okviru festivala Prestopi: Izgubljeni v vesolju, 1. septembra ob 19.00 v amfiteatru Druge gimnazije Maribor.

Pestro!

Navdušeni smo nad naslednikom kultnega Siriusa: dobrodošel, Sirius B, Časopis za sf, fantasy i horor književnost – dolgo smo te čakali! Najdete ga tudi na Facebooku, podatki o naročanju pa so objavljeni tule (splača se vam ga naročiti na hrvaški naslov, je pol ceneje).

Še povezava na 83 MB težak RAR s 26 Alefi.

Roth in Auster o potrebnosti in obstojnosti romana: "Romani – neizogibno izumirajo. Ne morejo tekmovati s filmskim platnom, televizijskim ekranom in zdaj računalniškim zaslonom." vs. "Ljudje smo lačni za zgodbe. Vedno bomo. Roman se zna prilagajati in preživeti." Knjigoljubke in knjigoljubci, komu bolj verjamete? :)

Humorist Kurt Vonnegut grafično prikaže potek najbolj priljubljenih zgodb.

---

MEDNARODNI DAN DOMORODNIH LJUDSTEV
Reprezentacije v ZFF

Na tokratni 9. avgust nadaljujemo s temo, načeto ob dnevu Romov. Avtorstvu in literarnim reprezentacijam izven domene "bogatih belih moških" (Rich White Male) je kljub pomembnosti in kakovosti materiala posvečene vse premalo pozornosti.
Predstavljamo nekaj leposlovnih in teoretskih ZF vizij, vezanih na domorodna ljudstva po svetu, za pokušino pa tudi povezave na nekatera dela, kjer je na voljo legalen vir ali vsaj legalno gostovanje datotek.

Ericka Hoagland, Reema Sarwal in Andy Sawyer so avtorji dela Science Fiction, Imperialism and the Third World: Essays on Postcolonial Literature and Film, katerega znaten del je dostopen tu. Mark Bould jedrnato o rasi v ZF v Routledge companion to science fiction, str. 187–190.

Med literati izpostavljamo Nnedi Okorafor, afriško avtorico spekulativne fikcije, predvsem njen nagrajeni roman The Shadow Speaker. Nekaj zgodb je dostopnih na njenem uradnem spletišču.

Tudi potomci ameriških staroselcev so aktivni v žanru, denimo pisatelj in urednik Helix SF William Sanders (seznam objav z avtorjevimi komentarji, prek spleta dostopne zgodbe, alternativni viri: 1, 2, 3, 4, 5, 6, 7, 8).

Gary Westfahl o upodobitvah domorodnih Američanov v The Greenwood encyclopedia of science fiction and fantasy, str. 553–555.

Amy J. Ransom je avtorica Science fiction from Québec: a postcolonial study, katere velik del najdete tu. Veselo pričakujemo nastajajočo študijo dr. Judith Leggatt o ZF literaturi domorodnih kanadskih ljudstev, ki bo zajemala vse od sodobne ZF do aboridžinskega ustnega izročila, zgodb o obiskovalcih iz vesolja, potovanju skozi prostor in čas ter vzporednih resničnostih; iz napovedi v Aboriginal Research:

Aboridžinski pisatelji pogosto uporabljajo znanstvenofantastične teme za prikaz sveta prihodnosti, ki vključuje dinamično domorodno kulturo. Popularne upodobitve nasprotno pogosto prikazujejo aboridžinske kulture kot zamrznjene v nekem oddaljenem trenutku. Aboridžinski pripovedovalci uporabljajo spekulativno fikcijo tudi za preiskovanje kulturne izkušnje kolonizacije in izkoriščanja, pogosto z antiutopičnega vidika.
V zahodni tradiciji je znanost poddomena znanja, omejena z objektivnostjo. Aboridžinski pisatelji nasprotno predstavljajo narative, v katerih aboridžinski šaman ali zdravilec poseduje duhovno, naravno in fizično znanje, ki predstavlja napreden del znanosti in tehnologije te kulture.

Nova Zelandija je razvila ZF najprej kot kritiko imperializma, danes pa žanr definirajo postkolonialne zgodovinske perspektive in prepletanje z zahodnimi oblikami. Ključna sta Witi Ihimaera in Albert Wendt.

O aboridžinski ZF v Avstraliji zanimivo piše Brian Attebery:

Vedno je tvegano pisati izven kulturnih meja. Ko kulturno razliko spremlja zgodovina zatiranja, se pisatelj ne more izogniti tej ali oni pasti. Neaboridžinski avstralski pisatelji so ustvarili tolikšno zbirko nevednih, pokroviteljskih in poniževalnih besedil o Aboridžinih, da bi nekateri od slednjih radi preprečili nadaljnje poskuse. Kot je dejala romanopiska Melissa Luscashenko, "Kdo vas je prosil, da pišete o Aboridžinih? Če ne Aboridžini osebno, predlagam, da se raje lotite preučevanja lastnih življenj namesto naših. Naveličani smo igranja klovnov v avstralski popularni kulturi."
A znanstvena fantastika je morda poseben primer. Kot žanr, znotraj katerega poteka oblikovanje in pogajanje o konceptih prihodnosti, lahko z izključitvijo določene skupine iz reprezentacij implicira, da so tej skupini šteti dnevi. Tudi tišina je lahko oblika nadzora, in v tem primeru je greh izključitve hujši od mnogih mogočih grehov komisijskega pisanja. Avstralski pisatelji ZF so dolgo poskušali vključevati domorodna ljudstva in njihove tradicionalne zgodbe ter načine življenja v izrazito avstralske prihodnosti. Zgodovina boja nakazuje, da dobra namera in želja po znanju sicer ne ščitita nujno pred napakami in žaljivostjo, a zagotovo pomenita bolj zanimivo leposlovje kot odkriti predsodki. Poleg tega lahko pisatelje, kot sta Frank Bryning in Terry Dowling, ki ustvarjata prostor za aboridžinske like in stališča znotraj ZF, beremo kot vabilo aboridžinskim in drugih pisateljem neevropskih kultur, da prispevajo lastne vizije aboridžinstva, avstralskosti in prihodnosti.
Znanstvena fantastika se pogosto ukvarja z medkulturnimi načini interakcije, najočitneje v zgodbah o prvem stiku ali medplanetarnem vojskovanju. Če je pisateljem dovoljeno dramatizirati pogajanja med radikalno različnimi pogledi na svet in načini življenja, postane žanr to, čemu Mary Louise Pratt reče "umetnost cone stika". Cona stika je po Prattovi prostor, "kjer se kulture srečujejo, trčijo in spopadajo, pogosto v kontekstu visoko asimetričnih odnosov moči, kot so kolonializem, suženjstvo ali njune posledice ...". Če je ZF umetnost, je njena cona delovanja kolektivno zamišljena prihodnost, simbolni prostor tekmovanja utopije, armagedona in drugih mogočnih scenarijev.
Vsi primeri Prattove predstavljajo eno plat stika: diskriminirane pisatelje, ki si lastijo pravico do dominantnih kulturnih oblik. A njena oznaka bi se lahko nanašala tudi na pisanje, ki glasovom obstrancev in zatiranih skupin dovoljuje izzivanje glavnega glasu in stališča, čeprav avtor pripada privilegirani skupini. Ta druga raba se navezuje na Bakhtinovo idejo, da glasovi, vključeni v besedilo, ostanejo do določene stopnje avtonomni, ne da bi jih podredila avtorjeva volja.

Malo je poskusov konkretnega spodbujanja ZF obarvanega ustvarjanja domorodnih ljudstev, kakršna sta ta letni študentski natečaj z znatno denarno nagrado in poziv k analizi odsotnosti in prisotnosti domorodnosti v ZF in stripih.
Od leta 1986 do 2001 je izhajala polprofesionalna revija Aboriginal Science Fiction s celostranskimi barvnimi ilustracijami (zbirka naslovnic), a z aboridžinstvom je na žalost imelo več opraviti njeno ime (premišljeno izbrano, da bi se pojavljalo na začetku abecednih seznamov – ni prav!) kot sicer kakovosten izbor mednarodnih avtorjev.

Kar se tiče televizijske produkcije, se v branje brezplačno ponuja nekaj poglavij knjige "Indian" stereotypes in TV science fiction: First Nations' voices speak out Sierre Adare. Priporočamo tudi tole analizo reprezentacij domorodnih likov v televizijski ZF.

Na področju filma izpostavljamo režiserko Helen Haig-Brown, domorodno Kanadčanko, ki je leta 2009 – verjetno kot prva – posnela ZF film v domorodnem jeziku. The Cave v tsilhqot'inščini je prejel več nominacij in nagrad.
V filmski industriji je veliko ponesrečenih upodobitev domorodnih ljudstev s strani belih avtorjev. Vzemimo za primer Cameronov visoko dobičkonosni Avatar, ki je s strani strokovnjakov deležen veliko kritike: kljub nekaj naprednim temam se ne izogne negativnim stereotipom; pretirano poenostavljen in romantiziran svet nediskretno prepleta s političnim sporočilom, beli junak znova reši primitivna ljudstva; Cameron pa film izkorišča za osebno promocijo pod krinko ozaveščanja.

---

KRATKE POLETNE

Julija je San Diego gostil Comic-Con International, v Stockholmu pa se je junija odvil Eurocon, katerega obsežni materiali (festivalsko glasilo in spominska knjiga z nekaj fikcije) so na voljo na uradnem spletišču. Ne pozabite, naslednja konvencija bo potekala v Zagrebu!

Še to poletje, 12. in 13. avgusta, se bo v Pazinu zgodil 10. Festival fantastične književnosti. Od 17. do 21. avgusta je na vrsti 69. svetovna konvencija ZF Renovation v Renu v Nevadi, na kateri bodo podelili nagrade Hugo (več o nominirancih tukaj; krajša dela lahko preberete na spletu). Od 19. do 21. avgusta se lahko nadejate opatijskega Liburnicona s posebnim gostom Guyem Gavrielom Kayem.

Kaj pa bolj lokalno?
Od 25. do 30. julija lahko v Ljutomeru obiščete že sedmi Grossmannov festival fantastičnega filma in vina.
Ker je vključen v Evropsko federacijo festivalov fantastičnega filma, bodo prikazane tudi nominacije za evropsko nagrado Méliès d'Or. Filmski, glasbeni in vinski program je vse bogatejši, letos se lahko udeležite tudi tekmovanja za kraljico krika in plesa vampirjev, posrečeno kombiniranega s krvodajalsko akcijo. Projekcije in kampiranje so zastonj!

Izšla je nova knjiga Mihe Remca, Mitrejin koder ali Časovna struna v Petoviono. 23. junija se bosta na Ptuju odvila tudi dva pogovora z avtorjem. Nekaj mnenj o romanu:

[Z]godba [se] odvija na Ptuju daleč v prihodnosti, ko je družba že dosegla velik napredek, saj so globoko v antarktičnem ledu odkrili Sondo, ki je postala nekakšen centralni računalnik in informacijski center človeštva. Glavna junaka sta Orfej, ki ima zmožnost starodavnega pomnenja, in Mitreja, dekle, ki so jo klonirali iz antičnega kodra. Projekt, ki se imenuje Mitrejin koder, želi z njuno pomočjo končno razkriti skrivnost potovanja skozi čas. Tudi ta roman prepletajo značilna čutnost/erotičnost in besedotvorje. Remec znova dokazuje, da je avtor, ki bi si nedvomno zaslužil nagrado za življenjsko delo, saj je že dolga leta steber sicer neizstopajoče, a vendar zato ne nepomembne, znanstveno-fantastične literature pri nas.

Več: Mitrejin koder ali časovna struna v Petoviono (Jure Preglau, Bukla, 2011)

Elementi znanstvene fantastike so namreč bolj kot ne kulisa za razpotegnjeno, klišejsko pripoved o seksualni napetosti med Mitrejo in Orfejem. [...] Junakov notranji konflikt, ki naj bi služil kot motor zapleta, kljub njegovi čustveni razpetosti ni mogoč, saj je Orfej prozoren lik, njegova razcepljenost pa umetno motivirana. Tudi naslovni projekt ima zgolj scensko vlogo in preveč odprtih vprašanj, da bi zgodbene delce povezal v celoto, teh delcev pa je veliko. [...] Pisci znanstvene fantastike so bili nekoč v privilegirani poziciji, kar se tiče preizkušanja nemogočega, izzivanja sodobnih znanstvenih tez, uvajanja novih teorij in skoraj absurdnih domnev. Remec raje stavi na preverjene vzorce. V Mitrejinem kodru je veliko nastavkov in malo izpeljav. Kot bi bile stvari tu le zaradi videza, ne pa zaradi romaneskne nujnosti.

Več: Obviseti na kodru (Ana Geršak, Pogledi, 27. oktobra 2011)

V Ljubljani so po zaslugi poletne Knjižnice pod krošnjami knjižni molji spet zasedli parke in bregove – pridružite se kdaj, preverjeno prijetno!

Pestro je tudi na znanstvenem področju; Atlantis je uspešno opravil svojo zadnjo pot do Mednarodne vesoljske postaje in nazaj do Cape Canaverala, od koder se bo preselil v muzej. Prav ta ameriški raketoplan je v vesolje nekoč ponesel vse tri astronavte slovenskega rodu:

Ronald Sega je z Atlantisom v vesolje poletel marca leta 1996, Jerry Linenger je januarja 1997 z Atlantisom poletel na rusko vesoljsko postajo Mir in se z njim tudi vrnil maja istega leta, Sunita Williams pa se je z Atlantisom vrnila na Zemljo aprila 2007, potem ko je podrla ženski rekord v najdaljšem bivanju v vesolju.

Vesoljski poleti so kot najvznemirljivejši način osvajanja teritorija dolgo pomembno definirali imaginacijo ameriške ZF. Ta se je v skladu s svetovnimi trendi počasi preusmerila v mehkejše podžanre, a zanimivo bo videti, če in kako se bo znova prebudilo literarno navdušenje za polete, ko bo NASA – predvidoma čez slabi dve desetletji – v vesolje spet poslala raziskovat človeška bitja.

V podporo tiskani besedi – simpatično!
Opozarjamo tudi na spletno zbirko SovLit.com neprofitne izobraževalne organizacije za preučevanje in ohranitev sovjetske literature, v kateri med drugim najdete Zamjatina in Beljaeva.

Še nekaj zanimivih primerov ZF naslovnic, deset nenavadnih knjigarn in za resno zasvojene z literaturo pet spletnih strani, ki opozarjajo na novoizdane knjige, pa vam pustimo, da se vrnete k počitniški zabušanciji z možgani na off in ...

---

DAN BRISAČE 2011
25. maj

Upamo, da danes nosite s sabo brisačo, oziroma vsaj veste, kje imate spravljeno! Informirajte tudi svoje bližnje. Ko se bodo nekoč znašli v skladišču vogonske vesoljske ladje, vam bodo hvaležni.

---

SVETOVNI DAN KNJIGE IN AVTORSKIH PRAVIC 2011
23. april

»Slovenija je ena redkih evropskih držav, ki praznik knjige praznuje en teden,« nas razveseli Wikipedija. Slovenski dnevi knjige so letos potekali v znamenju Fabule in zaključka projekta Ljubljane kot svetovne prestolnice knjige, a tudi lokalno jih obeležujemo na prav domiselne načine. Statistični urad RS je ob tej priložnosti objavil – kako nepričakovano – nekaj statistike. Število založb kljub zasičenosti trga narašča, iz splošnih knjižnic pa si letno izposodimo po 24 milijonov knjig! Upamo, da ste se tudi vi iztrgali hektični resničnosti in vsaj kakšen dan intimno uživali v papirnati družbi. Zakaj je to tako pomembno?
Knjiga 21. stoletja je premišljeno dizajniran in umeščen predmet z jasno določenimi tržnimi cilji, s katerim počnemo skoraj vse z izjemo mirnega, poglobljenega branja. Nekoč zasebni, monogamni odnos s knjigo se je preobrazil v javen, prostorski, estetiziran in fizično fetišiziran projekt. Z njo manipuliramo na nenavadne načine, včasih banalne, včasih jo skozi igro ali gibanje poskušamo približati mladim bralcem, včasih pa popolnoma spregledamo njeno funkcijo nosilca vsebine in se ukvarjamo le še z njeno formo – celo knjiga kot objekt je lahko nadalje ponižana na vlogo gradbenega materiala. A tudi tradicionalisti morajo priznati, da so nekateri eksperimenti tako izjemno ustvarjalni, da lahko govorimo o novonastalem umetniškem delu.

---

SVETOVNI DAN ROMOV 2011
Romi v (znanstveni) fantastiki

Literarne reprezentacije romskosti že od folklorne pripovedi naprej spremlja obilo fantastičnih elementov, toda namenimo letošnji 8. april temu, da si mitotvornost ogledamo skozi reprezentacije Romov v ZFF. Njune žanrske zakonitosti omogočajo in celo spodbujajo k inovativnemu predrugačenju stereotipnih romskih likov, a ti pogosto ostanejo le nadgradnja različice iz magičnega realizma, za katero so značilni usodna privlačnost, čutnost, globoka povezanost z naravo, smisel za glasbo, a tudi intriga, maščevalnost, kriminal in celo določena mera norosti. Še v fikciji 21. stoletja najdemo skoraj izključno pravljične upodobitve, kot da obstoja sodobnih Romov literatura sploh ne priznava, ker je dramatični mit privlačnejši:

Mnoge fikcijske upodobitve Romov v literaturi in umetnosti predstavljajo romantizirane narative njihovih domnevnih mističnih sposobnosti napovedovanja prihodnosti ter domnevno razdražljive ali strastne narave v kombinaciji z neukrotljivo ljubeznijo do svobode in zločinskimi navadami. [...] V sodobni fantastiki pogosto nastopajo liki romske narodnosti. Često posedujejo arhaično okultno znanje, ki se prenaša skozi generacije. Takšna pogosta raba romske narodnosti je vzpostavila »ciganski arhetip« v popularni sodobni literaturi.

Pridružujemo se komentarjema pisateljice Elizabeth Bear, da gre pri zločinskih romskih likih za rasizem ter »tako očiten in boleč stereotip«, in bralke Courtney Sintezza, da »bi bilo krasno, če bi se v pop kulturi vsaj enkrat pojavila reprezentacija običajnih Romov, ki se običajno vedejo«. Med prvimi asociacijami so praviloma tiste negativne, navedene kot samoumevne in inherentne lastnosti Romov, kar povzroči preplet fikcije in resničnosti, zaradi katerega se Roma celo v resničnem življenju ne obravnava kot posameznika z lastno osebnostjo, temveč prej kot romski lik. Tovrstni oznaki le izjemoma sledi premislek, kakšne okoliščine so zgodovinsko botrovale nastanku te povezave, zakaj večinskemu prebivalstvu ustreza, da lahko krivdo za marsikaj neupravičeno pripne Romom, in zakaj čuti potrebo po tem celo v leposlovju.

Žal je nedostopna spletna stran Space Gypsies z bolj optimistično usmeritvijo:

Romi se v literaturi redno pojavljajo kot simboli eksotičnega, Drugega. V znanstveni fantastiki njihov skrivnosten izvor, povezava z nomadstvom in folklora predstavljajo bogat vir metafor – ne da pri tem nujno postanejo zlovešči »tujci«.

Lahko bi sicer zagovarjali ZFF, češ da vsaj v zgodbah o daljni prihodnosti nastopajo tudi Romi in druge marginalizirane družbene skupine, vendar po zlitju ras etnična pripadnost pač ni več relevanten dejavnik pri percepciji identitete in izgradnji samopodobe, zato je enostavno odsotna. To je piškav izgovor, saj avtorji skoraj brez izjeme (namerno ali ne) ohranjajo stereotipne drobce kulturno pogojenih lastnosti in vedenja iz preteklih dob. Razen v utopičnih delih je ta raznolikost pogosto namenjena vzpostavljanju osebnih ali – pogosteje – družbenih konfliktov, ki naredijo zgodbo bolj napeto ali predstavljajo celo njen glavni zaplet ali vrhunec.

Nekoliko smo zašli v splošno kritiko rasizma v ZFF; mainstreamovska (promocijsko in finančno izdatno podprta) literatura pač marginalizira številne družbene skupine in le redke predstavlja kot pomensko nevtralne ali pozitivne. Predvidljivim protagonistom so večinoma skupni tipični demografski markerji skupin z družbeno močjo. Kadar pri glavnem junaku lahko razberemo stereotipno romske lastnosti (denimo samotni, po potrebi nevarni popotnik, ki obvlada magijo), gre za podobo, očiščeno negativnih konotacij, običajno pripisanih (redkemu) dejansko romskemu liku. Ta ima velikokrat vlogo skrivnostnega, temačnega, muhastega pomočnika, ki nastopa le sporadično, da junaka usmeri ali mu pomaga iz težav, sam pa ima nejasne motive in za svoja dejanja ni ustrezno nagrajen, prej ga doleti tragična usoda. Včasih vendarle naletimo tudi na pozitiven prikaz nomadstva, pogosto obarvanega z magičnimi sposobnostmi, ter na opolnomočene romske like, ki samozavestno sledijo svoji poti.

Nekaj žanrskih primerov:

• fantastični roman Gypsies (Robert Charles Wilson, 1988), v katerem nomadstvo vključuje sposobnost vizualizacije drugih vesolij in popotovanje skoznje,
• znanstvenofantastična knjižna serija Otherland (Tad Williams, 1996–2001, avdioknjiga), v kateri nastopa romski lik, pa tudi nomadi, ki se ne menijo za meje naprednega kiberprostora virtualne resničnosti,
• temnofantastični/grozljivi roman Mulengro (Charles de Lint, 1985, e-knjiga), sodoben prikaz romskih kulturnih mitov skozi zgodbo, v kateri Rome in Civile združi skupni strah pred morilcem,
• fantastična serija šestih knjig Kushiel's Legacy (Jacqueline Carey, 2001, e-knjiga), v kateri nastopa nomadska rasa Tsingani.

(Wilsona in Careyjevo najdete drugod na spletu tudi v obliki avdioknjig, a tega niste prebrali tu)

Pa pri nas? Prek spleta je denimo dostopno diplomsko delo Barbare Bajda Cigani v slovenski literaturi (pdf), ki se sicer ne ukvarja s fantastiko. Seveda se zavedamo neustreznosti pisanja o celi družbeni skupini »od zunaj«, ko bi vendar morali predati besedo njej sami. Romskih avtorjev, ki bi bili specializirani za pisanje ZFF, še nismo odkrili, zato pa izpostavljamo murskosoboški Romski informativni center ROMIC, ki skrbi za ohranjanje romskih vrednot in jezika ter zbira tako literaturo o Romih kot literaturo romskih avtorjev. Zveza Romov Slovenije občasno prireja literarna srečanja in izdaja publikacije romskih pisateljev in pesnikov.

Ljubljanska Strip.art.nica Buch vabi na predstavitev 4. knjige iz Zbirke Miki Muster, na kateri bo 85-letni avtor dajal avtograme, 14. aprila 2011 ob 19. uri.

Malo je pristne slovenske stripovske produkcije, še manj take, ki je kljub izrazito žanrskim motivom (denimo potovanje skozi čas in na druge planete; dogodivščine Zvitorepca, Trdonje in Lakotnika in druge zgodbe iz avtorjevega bogatega opusa sicer vsebujejo tudi pustolovske, romantične, zgodovinske, vojaške, družbeno kritične, komične ..., a vedno nekoliko fantastične teme) presegla okvire ter dosegla vsesplošno medgeneracijsko priljubljenost in kultni status.
A v kontekstu današnje teme si le moramo dovoliti opazko, da so (za takraten humor tipične) reprezentacije žensk in drugih narodnosti v Mustrovih stripih ob ponovnem, odraslem branju danes bistveno manj sprejemljive ...

17. festival sodobnih odrskih umetnosti Exodos
Med 15. in 24. aprilom vas čaka precej surrealistično, magično, mistično, arhetipsko, a tudi abstraktno in kritično obarvanih plesno-gledaliških užitkov, redefiniranje identitete in prostora, pogosto s precej fantastično scenografijo in kostumografijo, v nekaj primerih pa tudi tematsko.

---

APRIL 2011
Dajte no, vsi sodimo knjige tudi po platnicah.

Če ne drugega, lahko po tehnični izvedbi ilustracije in izboru pisave določimo približno starost knjige. Do neke mere to velja tudi za motiv. Danes vesoljska dirka velesil pač ni več aktualna tema; obiski komičnih in vse preveč antropomorfnih malih zelenih niso tako pretresljiva ideja; zaradi tehnološkega napredka je marsikateri koncept izgubil tisti kanec znanstvene kredibilnosti, ki je v našem žanru obvezen.
Kljub temu so precej redke založbe, ki ZF obravnavajo kot pravo literaturo in so pri oblikovanju ustrezno inovativne. Poceni tisk, t.i. šund, večinoma še kar vsiljuje vizualije, ki diskriminirajo velik del bralcev in jim s tem onemogočajo identifikacijo z liki. Poleg tega ustvarjajo napačno sliko o vsebini, s katero pogosto nimajo prav nič skupnega. Nebralcem ZF pustijo površen vtis, da gre za marginalen, stereotipen, zastarel, naiven in otročji žanr, zaradi česar knjige niti ne odprejo.
Še posebej se razjezimo, kadar založniki storijo tako krivico našim najljubšim avtoricam in avtorjem, zato si vzemimo trenutek za ogorčeno moraliziranje glede motivov, ki kar nočejo izumreti: podoba mišičastega in težko oboroženega protagonista s prsato, dolgonogo in, paradoksalno, submisivno Amazonko; falusoidni projektili in rakete; nesmiselne eksplozije in uničevanje; podobe tujcev in pošasti z zverinskimi, nasilnimi izrazi – učbeniški primeri rasizma, šovinizma in seksizma; novovalovsko obarvan, mističen ali spiritualen kič, neprimeren za literaturo. K cenenemu videzu bistveno prispeva barvna shema, ki spominja na senzacionalistične tabloide in reklamno pošto supermarketov. Spodaj nekaj primerov odlične in absurdno slabe prakse:

ZF v sklopu The Book Cover Archive za »cenjenje in kategorizacijo odličnosti v oblikovanju knjižnih platnic«.

Impresivna galerija naslovnic pri založbi Penguin izdane znanstvene fantastike od začetkov leta 1935 do danes.

Kako šokirajo čudovite ZF naslovnice: primerjava s prejšnjo podobo.

Nenavaden likovni koncept Deichove ZF knjižne zbirke.

Odlična nova podoba Orwellovega 1984.

Mlada Sanda Zahirovic je za Orion oblikovala te osupljive naslovnice s preprosto metodo rezanja potiskanega papirja. Založniku so bile tako všeč, da je uporabil nespremenjene. Upamo, da je to začetek širšega trenda!

Visco: Vizualno kazalo ZF naslovnic – podrobna podatkovna baza, na podlagi katere so pri Coverpop zložili nekaj tisoč ZF revij v interaktiven bibliografski mavrični kolaž.

Manjši nabor zanimivih starejših ZF naslovnic.

Good Show Sir: »Le najslabše ZFF naslovnice«.

Zbirka naslovnic ZF šunda.

Najslabše ZFF knjižne platnice; kot zapiše Bucholz: »Absolutno najslabša plat vsakega fantastičnega romana, poleg pisanja, je nesmiselna naslovnica, skoraj na vsakem.«

Najbolj strašljive gromozanske glave z znanstvenofantastičnih naslovnic. »Znotraj knjige ne more biti nič tako grozljivega,« ima verjetno prav Andersova.

Še enkrat vrzimo pogled na ovitke ZF knjig: o odnosu med estetskimi načeli in tržnimi mehanizmi (tudi omenjeni prispevek Irene Gallo, umetniške vodje Tora, je vreden branja).

Roger Ebert predstavi nekaj najljubših (večinoma stereotipnih in par navdihnjenih): »V zmedeni mladosti sem jih prebral do zadnje besede. Zdaj ljubim njihove naslovnice«.

Kaj pa, če sodimo knjigo samo po platnicah, ali pa še to ne? Izšel je slovenski prevod Bayardovega Kako govoriti o knjigah, ki jih nismo prebrali.

Ob tej priložnosti še vabilo k sodelovanju pri dopolnjevanju Vodnikove galerije na temo slovenske ZFF; zelo dobrodošli so skeni ali posnetki naslovnic starejših monografij in glasil v slovenščini ter prevodov v tuje jezike, pa tudi promocijskih materialov filmskih projekcij, gledaliških predstav, likovnih razstav, konvencij idr. dogodkov: kot vedno pišite na vodnik.zf (at) gmail.com.

Mimogrede: še do 2. aprila poteka v ljubljanskem Cankarjevem domu Svetovni vrh knjige 2011 z naslovom Knjiga kot nosilka razvoja človeštva; v poslušanje toplo priporočamo tale posnetek o ljubljanski resoluciji o knjigi.
Ne pozabite: od 4. do 22. aprila se odvija festival s pestrim programom Literature sveta – Fabula 2011. Kot vemo, sta med dosedanjimi prejemniki Dnevnikove nagrade Fabula tudi avtor fantastike Nejc Gazvoda in pisateljica kvirovske/feministične ZF Vesna Lemaić.

Še žalostna novica iz tujine. Joanna Russ, avtorica kultnega feminističnega romana The Female Man, je pri 74 letih preminula za posledicami kapi. Pa smo upali, da bomo prebrali še veliko njenih besedil.

---

... MAREC? Je kdo videl marec?

Oglejte si vsaj impresivni likovni zemljevid Zgodovina znanstvene fantastike Warda Shelleyja.

Pomladanska utrujenost ne pozna žanrskih meja. Aprila bomo bolj pridni.

---

FEBRUAR 2011
Še o angažirani ZF

O novem romanu Nataše Sukič, Molji živijo v prahu:

Roman Molji živijo v prahu je tretje literarno delo Nataše Sukič, pred njim je izdala dve zbirki zgodb. Kot pravi urednica, avtorica v njem ostro zareže v družbeno nasilje in konformizem, zlasti s tenkočutnim prikazom dilem, notranjega razcepa in nemoči glavnega junaka, vzgojenega v sovraštvu do drugačnih. Ta glavni junak je nadzornik v zaporu in se zaljubi v transeksusalko. Ljubezen mu zamaje vero v družbeni red, omogoči mu soočenje z lastno strahopetnostjo in nemočjo. Vendar se odpove možnosti, da bi izstopil iz sistema, ostane izvrševalec nasilja in svojo ljubezen pospremi na morišče.

Več o zbirki Vizibilija: Svetilnik na poti k drugačnosti (Valentina Plahuta Simčič, Književni listi, 9. februarja 2011)

Roman Molji živijo v prahu nas svari pred oblastjo, ki tepta osnovne človekove pravice, in hkrati obsoja homofobe (simbolno izenačene z oblastjo), ki trpinčijo drugačne od sebe. A ker ni drugega kot idejno okostje, njegovo aktivistično sporočilo ne pade na plodna tla. Vsaka, še tako plemenita ideja, ki se znajde v leposlovju, bralca namreč lahko doseže šele tedaj, ko ga bo delo prepričalo s svojo umetniško močjo.

Več: Homofobi, raus! (Tina Vrščaj, Pogledi, 9. februarja 2011)

»Delo je napolnjeno z analizo mehanizmov, spodbujevalcev in izvorov populističnega in primitivnega sovraštva do vsakršne drugačnosti ter s prikazom nemoči tistih, ki sovražijo. Lik transseksualca je nekdo, ki je – vsaj večinoma, ne pa nujno - nosilec drugačnosti že v vidnem polju, kot takšen pa tudi izpostavljen/a predsodkom in sovraštvu na vsakem koraku,« o motivih za uvedbo tovrstne figure v svoj literarni aranžma razlaga pisateljica.

Več o transeksualnosti v literaturi: Moški s prsmi bralcev ne privlačijo (Sandra Krkoč, Dnevnik, 12. januarja 2011)

Posnetek intervjuja z avtorico na Radiu Študent.

V branje se ponuja še ludistična zgodba s protirasističnim nabojem: Plemenski ples Vesne Lemaić (Delo, 29. november 2010).

---

PREŠERNOV DAN 2011
Ob dnevu kulture si privoščimo nekaj splošnega literarnega fetiša:

Kakšne so domače knjižnice pisateljic in pisateljev? Gaimanova je pričakovano precej obsežna.
O tem verjetno še niste razmišljali: kaj se lahko s tako zbirko zgodi po lastnikovi smrti.

Duffer, »preučevalec chicaške literarne scene«, o čustvenih dimenzijah osebne knjižne zbirke: My life in books and other cliches.
Mlada profesionalna knjigoljubca o izzivih združevanja knjig ob skupni vselitvi: Uncommon Readers.
Kako pravilno skrbeti za knjige: Pet nasvetov.

Kako organizirati knjižno zbirko? Sistematično, lahko po sistemu UDK. Lahko pa po barvah hrbtov – mnogim je že padlo na pamet, upajo si le redki (seveda nas še vedno mika – nekaterim se zelo obnese, nekateri se pri tem tudi zelo zabavajo).

Seveda smo nori tudi na posrečena knjižna kazala. Pa na knjižne police (NJAM!). Na luči za branje (so pomembne!). In nasploh na branju namenjene kotičke. Tudi kadar ni najbolj praktično.

Pa še pet nenavadnih spletnih strani za knjigoljubce.

---

JANUAR 2011
Neža Maurer kot avtorica ZF poezije?

Knjige so tiste, ki nas povezujejo, je zapisala. Internet je samo pomoč. [...]

Pisati sem začela kot novinarka. [...] Več sem začela pisati, ko sem učila na nižji gimnaziji v Ilirski Bistrici. Dijaki so bili tako nagajivi, da jih skoraj nisi mogel ukrotiti. Zato sem jim pisala grozljive, znanstvenofantastične pesmi, kako poznam škrate in vesoljce, ki ponoči zvrtajo luknje v njihove glave in preberejo vse, kar si mislijo, potem pa o tem poročajo meni. Tako so se smejali! "Vi se smejete!" sem se jezila. Pa je vstal en predrzen fant in rekel: "Pa, turšica, nes'te to v Ljubljano, pa naj objavijo in naj se vam še drugi smejejo". To jim je bila glavna zabava, a tedaj sem začela pisati in po besedah tega mulca sem potem res nesla pesmi urednici Cicibana. Rekla je: "Ja, ja, saj tole je zanimivo ... Ampak, a bi vi napisali eno pesmico o jeseni? To sedaj potrebujemo. Tole bomo kasneje ..." Seveda tiste pesmi niso bile nikoli objavljene, ampak začela pa sem objavljati pri Cicibanu. [...]

Pomemben mi je svet kot celota. Četudi ga nisem vsega prepotovala, si ga predstavljam. Za svet mi je zelo mar. Hudo mi je, ker ne dojamem, kaj je vesolje in kaj je tam, kjer ga je konec. Ker konca ne more biti, kajne, a neskončnosti si ne znam predstavljati. Ko sta padli prvi atomski bombi, mi je postalo jasno, da bi lahko nekdo, če bi mu bilo vseeno, v nekaj dneh uničil ves svet. To je spoznanje, ki te do kraja strezni. Kot otroka so me gotovo zaznamovali bombniki, ki so leteli nad nami. Bile so jih cele jate, da se je nebo v resnici zameglilo. Mislil si si, joj, ubogi ljudje, koliko se jih bo spet zrušilo. Ta odnos do človeštva je gotovo tudi posledica vojne. [...]

Včasih je bilo manj družbe, ki je prišla v stik s kulturo. Zdi se mi prav, da vsi ljudje berejo, ampak količinsko gledano ljudje raje berejo lažje stvari, ker je potem življenje lahkotnejše. Ne gre jih kriviti. Ljudje si želijo tudi z literaturo olepšati, predvsem pa olajšati življenje. A ker so množice, množice prevladajo. Zato danes fizična kultura velja več kot kultura. Vse se vrti okrog tega, kdo zna igrati sistem tako, da bo prišel čim višje. Kdo je najboljši, ni več bistveno. Ampak to se mi ne zdi tragično, kajti prej ko slej se bo spet prevesilo drugače. Zdi se mi prav, da ljudje berejo, a to ni bistvo.

Več: Odmevi iz Afrike, atomske bombe in štopanje (Kristina Božič, Dnevnikov Objektiv, 31. decembra 2010, str. 20–22); Uradno spletno mesto Neže Maurer

Pa še:

Najboljših 100 znanstvenofantastičnih knjig po statistični raziskavi
Najboljših 10 ZF knjig za nespreobrnjene
Najboljših 50 ZF romanov za otroke in mladino
20 temeljnih utopičnih del

Brezplačne avdioknjige v javni domeni: fantastika in znanstvena fantastika.

Brezplačne e-knjige: 300+ spletnih virov.

---

SREČNO!
Naj vas v letu 2011 doleti čim boljši približek osebne utopije.

Prihodnjost Ljubljane [ok. 1900, zbirka Tadeja Brateta], izdala Založba Sanje.

Izbori najboljše ZFF leta in desetletja

Literatura:

• 2010 Hugo Award Nominees
• 2010 Nebula Award Winners
• 2010 World Fantasy Award Winners & Nominees
• John W. Campbell Memorial Award Finalists
• Theodore Sturgeon Memorial Award Finalists
• Announcing the shortlist for the Arthur C. Clarke Award 2010
• Philip K. Dick Award Winner Announced
• Tiptree Award Winners Announced
• 2010 Chesley Awards Nominees
• 2010 Locus Awards
• Best Books of 2010: Science Fiction & Fantasy Top 10 (Amazon)
• Best science fiction and fantasy books of 2010 (SFGate)
• 2010 Novels: The Best Science Fiction and Fantasy of the Year So Far? (Omnivoracious)
• The Best Science Fiction and Fantasy of 2010 (Kirkus Book Reviews)
• Top 10 Fantasy Books for 2010 (Fantasy Book News)
• Queering SFF: Best of 2010 (Tor.com)
• 20 Best Science Fiction Books Of The Decade (io9)
• Best Science Fiction Books of the Decade (2000's) (Cinefugue)

Zmagovalni filmi idr.:

• Méliès d'Or Winner in 2010
• Sitges Film Festival: Official fantastic in competition
• International Science Fiction Festival: And the winner is...
• Puchon International Fantastic Film Festival: Awards
• Leeds Internation Film Festival: 2010 Melies Competition Winners; Short Film Winners
• Arsenals: Closing Ceremony
• Festival Europeen du Film Fantastique de Strasbourg: Winners 2010
• Neuchâtel Internation Fantastic Film Festival: Awards 2010
• Fantastic Fest 2010 Awards Announced
• Grossmannov festival fantastičnega filma in vina: nagrade
• Top 10 Science Fiction Movies of the Decade (BSCreview)
• 2010 Parsec Awards Finalists (podcasti spekulativne fikcije)

Pa še nekaj risank za čez praznike:
Na letošnji Animateki se je po pričakovanjih odvrtelo precej dobre ZFF, (anti)utopije in futurizma. Prek spleta dostopne animacije so dodane med ZFF kratke filme na Vodnikovem YouTubu.
Veliko navdušenja (in nagrado občinstva) je požel BIG BANG BIG BOOM inovativnega BLUja. Med posebnimi omembami so bili tudi Der Kleinere Raum (The Smaller Room), Il gioco del silenzio (The Play of Silence) in Module 2020, zmagovalec Animaweba.

<< Nazaj na sveže novice, 2010, 2009