Arhiv za leto 2010
<< Nazaj na sveže novice, 2011, 2009

---

DECEMBER 2010
Sodobna angažirana ZF

Kot prvo zbirka feministične in kvirovske (queer) ZF Svetovi drugih, ki jo je uredila Tea Hvala na podlagi zgodb, nastalih na delavnicah skupinskega pisanja: predstavitev knjige se bo odvila 16. decembra ob 20.00 v Kulturnem centru Q (AKC Metelkova mesto).

Več: Vabilo na predstavitev knjige Svetovi drugih in stripovsko razstavo (Tea Hvala)

O queeru v znanstveni fantastiki, o velikih svetovnih mojstricah in mojstrih angažirane ZF, ki raziskuje spolne vloge in alternativne družbene ureditve, ter predvsem o omenjenih delavnicah:

In kaj se je prejšnjo soboto zapisalo na delavnici pred Škratovo čitalnico? V glavnih vlogah so nastopili Smola (500 let stara inteligentna tekočina), Črvuza (meduza, ki je kače zamenjala za črvičke), klošar Joža in bambusovo drevo, pod katerim so se omenjeni zbrali. Zgodbe: nekatere smešne in nepovezane, druge smiselne, a nekorektne, potem fantastične, toda ne znanstvene, pa anarhistične in komične; v enih so matične plošče, vmesniki in biomehanične strukture z nelinearnimi semantičnimi kodi, v drugih sentimentalne ljubezenske scene. To se zgodi, ko se pet udeležencev, pet glasov in pisav, različnih in raznolikih identitet, zlije v veselo neenoten, a prijateljsko združen tok. Lahko jih preberete na blogu organizatorke Tee Hvala, lahko jih spreminjate, nadaljujete, kopirate in delite naokrog, tiskate in porišete – kar hočete. Kolektivno pisanje je način, kako se igrati in staviti na interakcijo z ljudmi, pravi Hvala, in če naš svet določajo termini, kot so individualizem, avtorstvo in avtorske pravice, potem je to zares tudi majhen način za spreminjanje sveta.

Več: Znanstvenofantastični "jam session" z meduzo, klošarjem in bambusom (Iva Kosmos, dnevnik.si)

Izšel je tudi nov roman z zlato ptico in fabulo nagrajene Vesne Lemaić, Odlagališče:

Antiutopična zgodba se odvija v ženskem delovnem taborišču na odlagališču elektronskega odpada, kakršna se danes seveda že razraščajo v nekaterih predelih Afrike, jugovzhodne Azije in Južne Amerike. Roman je pravzaprav reakcija na zablode sodobne družbe, v kateri je socialni margini namenjena proizvodnja produktov in uničevanje odpadkov, politiki in ekonomski veljaki pa se zadovoljujejo s potrošnjo in vseobsegajočo blaginjo. Na eni strani so trasherke, telesno uničene zaradi strupenih sestavnih delov odpadnih televizij, računalnikov, kamer, telefonov ipd., na drugi so supervizorke, ki z nasiljem in s pomočjo psihodogmatikov nadzorujejo 'kazensko kolonijo', nad obojim pa bdi oko Baze, ki se izdaja za reciklažno podjetje. Grozljivo stanje skušajo z udarniško akcijo zaobrniti tri protagonistke, ki se po spletu naključij znajdejo v zabavišču Delta Zero in sklenejo pakt proti izkoriščevalski korporaciji.

V Slovenski roman v letu 2010 (mag. Eva Vrbnjak, Bukla, december 2010 – januar 2011, str. 31)

Prava mešanica zvrsti je, ki jih v slovenskem literarnem prostoru ni prav dosti. Gre namreč za znanstvenofantastični triler z akcijskimi in feminističnimi elementi. Njegova glavna namena sta dajati užitke napetega in zanimivega branja ter zbujati antiutopična občutja.
Izrazita družbenokritična ost Odlagališča je naperjena proti lastnikom družbene moči, proti izkoriščanju ter pobijanju nedolžnih v dobičkonosne namene, proti onesnaževanju, množenju odpadkov in drugim nepravilnostim kapitalističnega sveta. [...]
Lemaićevi je uspelo ustvariti spretno angažirano žanrsko literaturo, ki bo s svojo akcijsko-junaško opravo verjetno pritegnila zlasti tiste bralce, ki se ne bodo spraševali o tem, ali je poleg razgaljenih idej v romanu tudi kaka taka, ki se sramežljivo skriva pod literarnimi oblačili in čaka na svojega najditelja.

Več: Feministično-akcijski triler (Tina Vrščaj, Pogledi, 1. decembra 2010, str. 29)

Vesna Lemaić dobro piše. Drugo vprašanje je, o čem piše in kako osmišlja svoje junake. Če roman ocenjujemo z merili, ki naj bi veljala za vrhunsko literaturo, za katero se podeljujejo nagrade, je tole zgolj smešno. Toda tudi če nekoliko spustimo merila in na Odlagališče gledamo kot na poskus pisanja žanrskega romana s primesmi aktivizma, ostajamo zbegani in nepotešeni.

Več: Penis kot jedro zla (Dijana Matković, dnevnik.si)

Ljutomerski Festival fantastičnega filma in vina je sprejet med člane EFFFF, Evropske federacije festivalov fantastičnega filma! (Več: Grossmannov festival postal mednarodno priznan, siol.net)

Ko smo že pri subverzivnih potencialih žanra; priporočam ogled govora Ursule K. Le Guin in Margareta Killjoya o anarhističnem pogledu na fikcijo, v katerem se osredotočata na inherentno pomembno razmerje med svobodo in odgovornostjo. Nekaj zanimivih odlomkov:

Killjoy o tem, zakaj je fikcija s tega vidika pomembna:

Večino filozofskih idej vpijem skozi fikcijo.

Le Guinova o utopiji:

[Utopije] so nujno potrebne. Depresivno je, da se vse utopije spremenijo v antiutopije. To pomeni, da so ljudje obupali, da nihče niti ne poskuša razmišljati o tem, kako bi se dalo drugače voditi stvari, da alternative niso mogoče. Da če je ne moremo takoj doseči, je sploh ne moremo. No prav, morda je utopija res predobra, da bi jo v celoti dosegli, a vsebuje nekaj dobrih idej. Kako bomo sploh razvili boljše ideje, če o njih ne govorimo? In fikcija je najboljši način pogovora o njih.

... in o najbolj razširjeni obliki pisanja z vidika posameznika; je taka individualnost v fikciji v nasprotju s kolektivizmom anarhistične misli?

Trenutno živimo v zelo individualizirani družbi. A mnoge družbe imajo epe, bolj posvečene ljudstvom kot eni osebi. Pisanja se lahko lotiš na različne načine, odvisno je samo od tega, v kateri kulturi si trenutno ujet.

Killjoy o doseganju enakopravnosti s heteronormativno literaturo:

Posamezne heteronormativne knjige niso slabe, ker je seveda normalno biti hetero, a popolnoma normalno je tudi biti queer. Kako to normalizirati? [...] Rad bi, da se to zgodi tudi z anarhizmom.

Komentar Le Guinove:

To v bistvu zahteva znanstveno fantastiko. No, včasih jo je. A stvari se spreminjajo, fikcija je bolj sproščena. Znanstvena fantastika se precej bliža normalnemu, pazite. Ne bo več zabavno.

In ena njegovih anekdot:

Kurt Vonnegut je imel govor. Nekdo iz občinstva je vstal in vprašal; 'G. Vonnegut, zakaj kvarite ameriško mladino?' ali nekaj podobno groznega in nesmiselnega. Ljudje dejansko izrečejo kaj takega? [...] Razburjen je odkorakal z odra, ni se bil pripravljen ubadati s tem, in je odšel. Naslednji dan je o tem spregovoril z mediji: 'Ne razumem, zakaj so moje ideje tako težko razumljive. Sem državljan sveta, pacifist in anarhist.'

Bralcem trših in bolj tradicionalnih oblik ZF predlagam za začetek nekaj temeljnih družboslovno navdahnjenih del: 10 najboljših ZF romanov za mislečo žensko (ali moškega, dodajamo).

---

NOVEMBER 2010

November končno prinaša prevod Vodnika v angleščino. Za nameček pa še posodobljen dizajn! Širši zasloni bodo veseli. S tremi stolpci se pogumno selimo iz zgodnjih devetdesetih ... vsaj nekam v pozna devetdeseta. Khm, radi smo nekoliko arhaični, da vpeljemo malo ironije v ZF. Vsebina nad formo!
Nov je tudi seznam slovenskih prevajalcev ZFF, ki ga je treba še precej dopolniti.

Od zbirke povezav ostaja le izbor, tematsko vezan na posamezno podstran. Zaradi preobilja strani, namenjenih najlažje dostopnim (in za konzumpcijo najenostavnejšim) oblikam ZFF, se bo seznam preusmeril na literarne, teoretične, alternativne in eksperimentalne vire, s področja televizijske in filmske produkcije pa le na najkvalitetnejše, najbolj inovativne ali vezane na slovensko produkcijo.

Prek Vodnikovega kanala na YouTube si lahko ogledate izbor najzgodnejših kultnih ZFF filmov, med drugim tudi čisto prvega, Le Voyage dans la lune Georgesa Mélièsa iz leta 1902.

Izšla je nova knjiga Vida Pečjaka: Kataklizma ali Selenino maščevanje:

Elitneži, ki premorejo bodisi dovolj denarja bodisi primerno izobrazbo, so se zaprli v steklene kupole, medtem ko je večina človeštva prepuščena na milost in nemilost vremenskim pojavom in roparskim tolpam. Seleno ugrabi Divji Maks, najkrvoločnejši poveljnik ene od tolp, a kmalu ji uspe pobegniti in skupaj z Markom, ljubeznijo iz otroštva, tavata po opuščenem svetu in igrata vlogo nekakšnih postapokaliptičnih klativitezov. Zgodba, v kateri je najpogostejša kletvica »prekleti predniki!«, na vse možne načine opominja, naj že končno enkrat začnemo paziti na naš planet.

Več: Kataklizma ali Selenino maščevanje (Jure Preglau, Bukla)

Svetlana Makarovič: Vsaka umetnost se začne z »Ne!«, z »Ja ...« pa se začnejo samo polke in valcerji.

Milena Mileva Blažić je z navdušenjem predstavila avtoričina dela za mlade in otroke ter s pomočjo desetih značilnosti njenega mladinskega opusa argumentirala tezo, da gre za najizvirnejšo slovensko avtorico. Med drugim je po mnenju Blažićeve Makarovičeva posebej izvrstna pri ustvarjanju novih domišljijskih prostorov in junakov (kot so na primer Kosovirji ali živalici Ščeper in Mba), uporabi jezika (spomnimo se opičje kletvice "300 darvinov!"), družbene kritike vseh ideologij ter motivno-tematskih prvin, s katerimi je predirala tabuje mladinske literature [...]

Več: Umetnica, ki je »ravno dovolj čez les«: simpozij o Svetlani Makarovič (Iva Kosmos, dnevnik.si)

Na Listverse je objavljenih precej seznamov ZFF del, ki jih lahko uporabite kot priporočila za branje – od najbolj podcenjevanih ZF zgodb, napisanih pred letom 1864 do najbolj srhljivih Poejevih pripovedi; vse relevantne povezave so zbrane tukaj.

Future Shorts – »Filmska organizacija naslednje generacije«
Med več sto posrečenimi kratkimi filmi je veliko (znanstveno)fantastičnih, denimo Synesthesia, The Black Hole, Jojo in the Stars itd.

---

OKTOBER 2010
Znanstvenofantastično zvočno gledališče?

Predstava SCI FI... v režiji Hanne Preuss, še 17. in 18. oktobra na Ljubljanskem gradu:
Znanstvena fantastika, kanček ljubezni in evolucija (rtvslo.si).

V multimedijskem duhu končno nastavek spiska Slovenske ZFF v drugih medijih – dopolnitve so zelo dobrodošle. Seznami so zdaj bolj pregledno formatirani.

---

SEPTEMBER 2010
Vizualije

V izgradnji je galerija naslovnic na Picasi. Seznam del je nekoliko posodobljen.

Še povezava na Wikivir: odprto skladišče izvornih besedil (lahko jih shranite kot PDF). Angleški Wikisource je seveda bistveno obsežnejši, a tudi slovenska različica se razvija. V celoti je objavljenih že več ZFF del in njihovih predhodnikov:

• Ivan Tavčar: 4000
• Nejc Gazvoda: Fasunga
• Janez Mencinger: Abadon
• Svetlana Makarovič: Kosovirja na leteči žlici in Kam pa kam, kosovirja?
• Vid Pečjak: Kam je izginila Ema Lauš ter Aleks in robot Janez
• Ivan Sivec: Pika in hišni robot xy-13 ...

Na Wired so objavili široko zastavljen pregled in knjižni seznam za sveže študente ZF literature s povezavami na spletno dostopna dela.

---

AVGUST 2010
Poletna apatija

Iskreno opravičilo zaradi dolge odsotnosti; kriv je seveda prostorsko-časovni kontinuum. Seznamu objavljene ZFF so dodani rojstni podatki, nekaj novoizdanih del, preverjena je aktualnost povezav, vsem izdajam pa so končno pripisane morebitne zbirke ter podatki o založniku. Nova je še Dawkinsova ostra, a utemeljena kritika površne televizijske ZF.

Iz Dnevnika, 7. avgusta: Milena Mileva Blažić in Jakob J. Kenda o fantazijski literaturi
Nekaj odlomkov:

Sodobne oblike fantazijske literature so tudi zadnji korak razvojne linije, ki se je začela z mitom, nadaljevala z ljudsko pravljico, nato z avtorsko pravljico in se razvila v klasično fantazijo, predhodnico fantazijskih sag, pojasnjuje Kenda. Žanrsko družino povezuje neka skupna značilnost, in sicer dobro znana pripovedna struktura: "Junak gre od doma, se sreča s področjem čudežnega, pridobi pomočnike in nasprotnike, opravi naloge in preizkuse ter se končno vrne domov bogatejši za to ali ono." [...]

Kje je potem njihova naslednica, prva sodobna slovenska fantazija? Ni je, trdi Kenda, najbrž zato ne, ker takšno delo zahteva izjemne intelektualne sposobnosti procesiranja ogromne količine podatkov, obenem pa tudi literarno nadarjenost. "Ne vem, ali v Sloveniji obstaja oseba, ki je zmožna obojega." To je obenem lahko tudi odgovor na številna mnenja, da je fantazija manj vredna literarna oblika. "Tisti, ki meni tako, naj se usede in poskusi napisati kaj podobnega. Kmalu bo ugotovil nasprotno," je prepričan Kenda.

Pred kratkim se je kot odgovor na dolgo pričakovano slovensko fantazijo oglasila avtorica s psevdonimom Margit Belani, ki je pri Mladinski knjigi izdala prvi del trilogije Varuhi skrivnosti, Obzidano mesto. Ta projekt pa nima le močnega založnika, ampak se opira tudi na sodobne oglaševalske prijeme, ima interaktivno spletno stran, dodelano vizualno podobo domišljijskega sveta, medijsko izpostavljeno avtorico in celo amulet, ki je priložen h knjigi, kar vse kaže na to, da bi z Belanijevo končno le lahko dobili sodobno avtorico slovenske fantazije.
Toda Milena Mileva Blažić ni takšnega mnenja, če sodimo po njeni kritiki knjige Belanijeve. "Na osnovi branja besedila je jasno, da se je avtorica nanašala na že znana, predvsem popularna literarna besedila, vendar ni presegla uveljavljenega vzorca, ni vpeljala nobenih inovacij in se izogiba globinskim pomenom. Zato je vprašanje, ali bi zgolj internacionalni psevdonim avtorice in založniška podpora lahko zadostovali za uspešnost njene knjige."
Če bi od koga lahko pričakovali razvoj fantastične slovenske pripovedi, nadaljuje Blažićeva, bi to bilo od nekaj nadarjenih pisateljic, ki so v žanr kratke sodobne pravljice vnesle novo senzibilnost in elemente fantastičnega. Kot posebno odlične omenja Majdo Koren, Anjo Štefan, Deso Muck in Ido Mlakar, ki se sicer doslej niso lotevale pisanja obsežnejših fantazijskih svetov. Poleg naštetih so se pisanja fantastične pripovedi v obliki proze, poezije ali dramatike lotili Milan Dekleva, Milan Jesih, Boris A. Novak, Andrej Rozman Roza in Evald Flisar.
"Številni bralci fantazijske literature dobijo vtis, da bi tudi sami lahko pisali takšno literaturo. Toda pišejo številni, ustvarjajo pa redki," ugotavlja Milena Mileva Blažić. [...]

Skupnosti oboževalcev niso samo posledica popularnosti določenih del fantazijske književnosti, marveč se je po njihovi zaslugi vse bolj uveljavljal tudi sam fantazijski žanr, pojasnjuje Kenda. "Literarni raziskovalci se pogosto izogibajo fantazijski književnosti, zato ni nenavadno, da oboževalci sami poprimejo za delo. Tako sta temeljni fantazijski pojmovnik, Encyclopedia of Fantasy (Enciklopedija fantazijske književnosti), napisala John Clute in John Grant, znana kritika fandoma, ki nista nikoli študirala književnosti!" Kot zanimivost: slovenske kritiške odzive na fantazijsko književnost lahko razen na spletnih straneh oboževalcev preberete v revijah Joker in Otrok in knjiga.

Več: Od vile Čiračara do Bradavičarke (Iva Kosmos, dnevnik.si)

Mimogrede: tistim, ki vas zanimajo pripovedna struktura in zakonitosti predhodnikov žanra, ki jih omenja Kenda, priporočam delo neizpodbitne avtoritete na tem področju, Vladimirja Jakovleviča Proppa, Morfologija pravljice (Ljubljana: Studia humanitatis, 2005).

Intervju z režiserko Arwen Curry: nadejamo se lahko dokumentarnega filma o Ursuli K. Le Guin! Sicer pa je taisti, zelo posrečen blog The Rejectionist posvetil feministični znanstveni fantastiki ves teden.

Margaret Atwood o The Birthday of the World, predzadnji zbirki zgodb Le Guinove.

Pa še super novica: dočakali smo izid kultne televizijske serije Max Headroom na DVD-ju!
Zbirka petih DVD-jev končno izide 10. avgusta

Za pridne knjižne molje, ki ste že pogoltnili pripravljeno poletno čtivo, pa nekaj zmerno uporabnih predlagalnikov po principu asociacije:

Kaj naj preberem zatem?
70.000 vpisanih naslovov z več kot milijon priporočili.

Katero knjigo ...
Posrečena ideja – z drsniki lahko določiš želeno vzdušje, vsebino, lastnosti likov ali kraj dogajanja izbora. Je baza že dovolj obsežna, da se v praksi obnese? Vsebuje angleško ali v angleščino prevedeno prozo in poezijo v mehkih platnicah, izdano po letu 1995.

Dobra branja
Spletna skupnost s kupom dodatnih funkcij.

<< Nazaj na sveže novice, 2011, 2009